Nemški gospodarski minister o ‘dramatično slabem’ stanju gospodarstva
Nemčijo preplavljajo slabe novice o zdravju njenega gospodarstva: vlada naj bi močno zmanjšala napoved rasti, vodilno gospodarsko združenje svari celo pred drugim letom recesije in največjim krčenjem v zadnjih dveh desetletjih.
Včeraj smo poročali, da je Evropska komisija močno zmanjšala napoved rasti za Nemčijo za letošnje leto, z 0,8 odstotka na 0,3 odstotka. Ker gre za motor evrskega gospodarstva, bo to seveda zaviralo tudi celotno gospodarstvo stare celine. Nemčija je tudi glavna trgovinska partnerica Slovenije.
Tudi vlada Olafa Scholza naj bi po poročanju tujih medijev prihodnji teden močno zmanjšala napoved rasti, in sicer z 1,3 odstotka na le 0,2 odstotka. Gospodarski minister Robert Habeck je po poročanju Euractiv.com dejal, da je situacija “dramatično slaba”.
Finančni minister Christian Lindner pa je podatke o napovedi rasti označil za “sramotne in družbeno nevarne”. Če ne bomo ničesar naredili, bo naša država zaostala in postala revnejša, je dejal po poročanju tujih medijev. Spomnimo, da je še januarja zavračal namige, da je njegova država znova postala “bolnik” Evrope. “Samo malo je utrujena in potrebuje “skodelico kave”, je takrat dejal.
Kancler Scholz medtem šibke gospodarske rezultate Nemčije pripisuje ohlajanju svetovnega gospodarstva in vztraja, da je Nemčija po nedavni napovedi novih tovarn za baterije, čipe, avtomobile in zdravila, ki bodo zgrajene v Nemčiji, še vedno privlačna lokacija za nove velike projekte.
Strukturne težave
Strokovnjaki pa po pisanju Euractiv.com že dlje časa opozarjajo, da ima nemško gospodarstvo strukturne, ne le začasne težave. O tem smo na Forbes Slovenija pisali v članku Ali Nemčija spet postaja evropski bolnik?. Konkurenčnost nemškega gospodarstva se zmanjšuje zaradi višjih cen energije in višjih davkov na dobiček od globalne konkurence, podjetja pa se pritožujejo zaradi vse večjega regulativnega in birokratskega bremena.
Habeck tako poziva k rahljanju dolžniške zavore in ustanovitvi sklada za subvencioniranje industrije s proračunom 30 milijard evrov letno, a ideja za zdaj nima podpore v koaliciji. Prav tako ni političnega soglasja za davčno reformo, ki je bila ena od zahtev gospodarskih združenj v januarskem odprtem pismu kanclerju Scholzu na temo reform za gospodarsko prebujenje v Nemčiji.
Eden od protiargumentov pomoči gospodarstvu je, da bo 40 podjetij iz prve kotacije frankfurtske borze –med njimi so tudi vsa večja industrijska podjetja v državi – lastnikom letos izplačalo rekordnih 60 milijard evrov dividend.
“To je jasen alarm”
Vladna napoved pa je še vedno veliko bolj optimistična od napovedi Združenja nemških gospodarskih zbornic (DIHK). To je v četrtek po poročanju Reutersa opozorilo, da se bo največje evropsko gospodarstvo letos skrčilo za 0,5 odstotka, kar pomeni drugo leto recesije in najhujši upad v zadnjih dveh desetletjih.
Tretjina vprašanih v raziskavi DIHK, opravljeni med več kot 27 tisoč podjetji, pričakuje poslabšanje poslovanja v naslednjih 12 mesecih, le 14 odstotkov pa izboljšanje, saj visoke cene energije, birokracija, pomanjkanje kvalificiranih delavcev in šibko domače povpraševanje obremenjujejo gospodarsko proizvodnjo.
“Med podjetji se krepi slabo razpoloženje,” je v četrtek v Berlinu dejal vodja DIHK Martin Wansleben in dodal, da se bo šele drugič v povojni zgodovini Nemčije zgodilo, da se bo gospodarstvo krčilo dve leti zapored. Prvič se je to po pisanju Reutersa zgodilo v letih 2002 in 2003, ko sta dve zaporedni recesiji prisilili takratno vlado Socialnih demokratov in Zelenih k uvedbi agresivnih reform trga dela in socialnega varstva, ki naj bi Nemčijo dvignile na mednarodno zavidljivo raven konkurenčnosti.
“To je jasen alarm, ki ga morata Nemčija in Evropa vzeti resno,” je še opozoril Wansleben.
Proizvajalec avtomobilskih delov Continental je ta teden sporočil, da bo odpustil več kot sedem tisoč zaposlenih v avtomobilski diviziji, s čimer sledi podobnim ukrepom tekmeca Bosch.
