Velike razlike med bankami: katera je najugodnejša
Lani je košarica plačilnih storitev bank stala 70,22 evra letno. To je 0,49 evra manj kot leto prej, ugotavlja Banka Slovenije. Razlike med bankami ostajajo velike, kakor tudi razlike pri obrestnih merah za posojila.
Košarica plačilnih storitev bank, ki odraža plačilne navade tipičnega komitenta, je lani v povprečju stala 70,22 evra letno, kar je 0,49 evra manj kot leta 2022, v redni letni analizi ugotavlja Banka Slovenije. Razlike med bankami medtem ostajajo velike. Po pisanju STA so razmeroma velike tudi razlike, ko gre za primerjavo stroškov kreditov.
Povprečni letni strošek oblikovane košarice plačilnih storitev bank za pakete, ki so namenjeni večini komitentov, se za tipičnega komitenta v zadnjih letih giblje v razponu med 69 in 71 evrov. Če je lani znašal 70,22 evra, je bil v 2022 pri 70,71 evra, v 2021 pri 69,40 evra in v 2020 pri 70,47 evra.
Zaradi enostavne primerljivosti ponudbe bank in hranilnic izračun temelji na košarici plačilnih storitev, ki odražajo plačilne navade tipičnega komitenta. Na svojih spletnih straneh medtem bančni nadzornik omogoča pregled celotne paketne ponudbe vseh bank in hranilnic.
Velike razlike med bankami
Razlike med vrednostjo košarice ostajajo velike. Kot navaja STA, letni strošek tako sega od 51,1 odstotka povprečja do 139,1 odstotka vrednosti povprečne košarice.
Medtem ko Primorska hranilnica Vipava v okviru svojega E-paketa po navedbah Banke Slovenije letno zaračuna 35,88 evra, Gorenjska banka pa v okviru Minimaksi paketa 45,72 evra, bančni nadzornik na drugi strani lestvice izpostavlja NKBM z letnim stroškom 92,88 evra za paket Osebni plus račun in Deželno banko Slovenije s paketom DBS osebni račun s 97,68 evra.
Za osnovni račun največ 4,9 evra mesečno
Vse slovenske banke, ki vodijo plačilne račune potrošnikov, morajo sicer zagotavljati dostop do osnovnega plačilnega računa. Ta je zakonsko opredeljen in je namenjen vsem potrošnikom brez plačilnega računa, saj je njegov temeljni namen zagotoviti finančno vključenost, poroča STA.
V Banki Slovenije so se ob redni letni preverbi odločili, da z namenom zaščite ranljivih skupin prebivalstva zgornjo mesečno mejo nadomestila, ki ga banke lahko zaračunajo potrošniku za zagotavljanje tega plačilnega računa, ohranijo pri 4,90 evra oziroma 1,47 evra za upravičence do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.
Razlike pri obrestnih merah za posojila
Banka Slovenije podobno kot pri plačilnih storitvah tudi na področju primerjave oglaševanih efektivnih obrestnih mer (EOM) po posameznih bankah in hranilnicah ugotavlja razmeroma velike razlike med ponudbami bank. EOM po pojasnilih Banke Slovenije sicer predstavlja najbolj celovit kazalnik stroškov financiranja, ki vključuje tako obresti na izposojen denar kot strošek kreditne storitve.
Razlika med najvišjo in najnižjo EOM v primeru povprečnega potrošniškega kredita je po stanju z 22. januarja letos 2,45 odstotne točke, v primeru povprečnega stanovanjskega kredita pa 0,73 odstotne točke.
Najnižjo efektivno obrestno mero so januarja za stanovanjski kredit oglaševali pri Gorenjski banki, gibala se je pri 3,87 odstotka. Najvišjo – 4,60 odstotka, je oglaševala Delavska hranilnica.
Pri potrošniškem kreditu je bila povprečna EOM 8,09 odstotka (lani ob podobnem času je bila pri 7,90 odstotka). Najnižjo efektivno obrestno mero je oglaševala Deželna banka Slovenije (6,83 odstotka), najvišjo pa NLB (9,28 odstotka), kažejo podatki Banke Slovenije. To v stroških financiranja znese nekaj več kot 700 evrov. Lani je bila ta razlika večja, pri nekaj manj kot 1000 evrih.
Pri stanovanjskem kreditu pa je bila povprečna s spletnimi kalkulatorji izračunana EOM letos ob januarskem izračunu pri 4,20 odstotka (lani 4,45 odstotka), razpon med najcenejšo in najdražjo ponudbo pa je od 3,87 odstotka do 4,60 odstotka, kar v stroških financiranja znaša okoli 5.500 evrov. Ta razlika se je v letu dni povečala, lani je bila pri okoli 3.000 evrih.
Kot še dodaja STA, je Banka Slovenije podatke pridobila iz spletnih kalkulatorjev posameznih bank in hranilnic, pri čemer je uporabila povprečno ročnost in povprečen znesek kredita v zadnjih letih. Pri potrošniških kreditih povprečna ročnost znaša pet let, povprečen znesek kredita 12.000 evrov, pri stanovanjskih kreditih pa povprečna ročnost znaša 16 let, povprečen znesek pa 80.000 evrov.
Pri obeh vrstah kreditov so v centralni banki izbrali nespremenljivo obrestno mero in predpostavili, da gre za komitenta banke oziroma hranilnice. Kot zavarovanje pri stanovanjskem kreditu so upoštevali nepremičnino.
