Slovenija po poti Nemčije: lani krčenje industrije
Po krepkem decembrskem padcu je bila industrijska proizvodnja lani za dobrih pet odstotkov nižja kot leto prej.
Decembra lani se je vrednost industrijske proizvodnje v primerjavi z novembrom znižala za 7,5 odstotka, v primerjavi z letom prej pa za dobrih 10 odstotkov, kažejo podatki statističnega urada (Surs). V oskrbi z električno energijo, plinom in paro je vrednost upadla za 36,3 odstotka ter v predelovalnih dejavnostih za 8,1 odstotka, v rudarstvu pa se je zvišala za 7,4 odstotka na letni ravni.
V celotnem letu 2023 je bila vrednost industrijske proizvodnje za 5,3 odstotka nižja kot leto prej, še kažejo podatki.
Za 5,1 odstotka je decembra na mesečni ravni upadel tudi prihodek od prodaje v industriji. Večji padec je bil viden pri prodaji na tujih trgih, ki je bila v primerjavi z novembrom nižja za 5,2 odstotka. Domača prodaja je upadla za 4,9 odstotka na mesečni ravni.
V primerjavi z decembrom 2022 je bila industrijska prodaja nižja za 7,2 odstotka.
Povečala se je vrednost zalog v indsutrijski proizvodnji. V letu 2023 je bila za 11,2 odstotka višja kot leto prej. Decembra je bila za slab odstotek višja kot pred letom dni in 0,4 odstotka nižja kot v novembru.
Težave v Nemčiji
Decembra lani je več od pričakovanj upadla tudi industrijska proizvodnja v našem največjem izvoznem trgu, Nemčiji. S tem je največje evropsko gospodarstvo zabeležilo sedmi zaporedni padec industrijske proizvodnje, ki je dosegla najnižjo raven od junija 2020, ko je udarila pandemija covida-19.
Najbolj je padec proizvodnje v Nemčiji prizadel energetsko intenzivno kemično industrijo, medtem ko trendu kljubuje avtomobilski sektor. Ta je eden ključnih tudi za slovenske industrijske izvoznike.
