Vojna ni ustavila pošiljk plina preko Ukrajine, kaj bo po izteku pogodbe
Ob koncu letošnjega leta se izteče pogodba med ruskim Gazpromom in ukrajinskim Naftogazom za prenos zemeljskega plina iz Rusije v Evropo. Kaj to pomeni za Slovenijo in evropske države, ki se še vedno zanašajo na ruski plin?
Vojna v Ukrajini je predrugačila energetsko sliko Evrope, saj se je s prekinitvijo pošiljk zemeljskega plina preko plinovodov Severni tok in Jamal delež ruske dobave tega energenta občutno zmanjšal. Toda ruski plin v Evropo še vedno priteka preko evropske veje Turškega toka in ukrajinskega tranzitnega omrežja. Slednje povezave ni ohromila vojna, jo pa morda bo iztek pogodbe.
Trenutna pogodba za prenos ruskega plina v EU, ki sta jo leta 2019 podpisala ruski plinski monopolist Gazprom in ukrajinski upravitelj plinovodnega omrežja Naftogaz, se izteče s koncem leta. Po navedbah ukrajinskega premiera Denisa Šmigala Ukrajina ne načrtuje pogovorov z Rusi in ne bo podaljšala pogodbe. Na to možnost je sicer po srečanju s Šmigalom namignil slovaški premier Robert Fico.
Namestnik ruskega premiera Aleksander Novak je dejal, da je Rusija pripravljena na pogovore z EU glede prihodnjih dobav plina. Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov pa je medijem povedal, da bo Rusija v primeru nepodaljšanja pogodbe našla alternativne dobavne poti in pošiljke v obliki utekočinjenega plina (LNG).
Avstrijska odvisnost
Od ukrajinske povezave so odvisne predvsem države osrednje in vzhodne Evrope. V največji meri sta to sosednji Avstrija in Italija, pa tudi Slovaška. Slovenija neposredno ni odvisna od dobave prek Ukrajine, odkar se je 1. januarja 2023 iztekla pogodba med Geoplinom in Gazpromom. Toda večino plina uvozimo iz avstrijskega vozlišča Baumgarten, kjer se še vedno pretaka veliko ruskega plina.
Avstrija prejme največji delež iz ukrajinskega plinskega koridorja. Ta pomeni polovico vsega avstrijskega uvoza tega energenta in obenem slabo polovico količin, ki preko Ukrajine prispejo v EU. Plin prek te povezave prejemata tudi Italija in Slovaška. A za prvo ta pomeni majhen delež uvoza, za Slovaško pa približno tretjino.
Čeprav se je pretok preko Ukrajine od maja 2022 zmanjšal za okrog 40 odstotkov glede na dogovorjene ravni, je to najmanj občutila prav Avstrija. Nevtralna severna soseda, ki ni članica Nata in ohranja prijateljske odnose z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, je med junijem 2022 in julijem 2023 prejela 5,1 od predvidenih šest milijard kubičnih metrov, kažejo podatki Centra za globalno energetsko politiko na univerzi Columbia.
Zanimiva je primerjava z Italijo. Tam je imela družba Eni sklenjeno pogodbo z Gazpromom za dobavo 23,5 milijarde kubičnih metrov plina na leto. A Italija je v letu do julija lani prejela le 3,5 milijarde kubičnih metrov.
Spremenjene dobavne poti
Slovaška je iz ukrajinskih plinovodov v istem obdobju prejela 1,8 milijarde kubičnih metrov, kar je manj kot tretjino predvidenih količin. Madžarska pa je prejela 0,5 milijarde, ki v državo pritečejo preko Slovaške in Avstrije. Ukrajinski plinovodi se stekajo v plinovod Eustream, ki teče preko Slovaške in med drugim dovaja plin v avstrijski Baumgarten, s povezavami tudi na Poljsko, Češko in Madžarsko.
Naša zahodna soseda sicer več kot 80 odstotkov plina uvozi iz Rusije, a ta uvoz od leta 2021 prihaja predvsem preko Turškega toka.
Manjše količine plina sta v tem obdobju prejela tudi Slovenija (0,2 milijarde kubičnih metrov do konca leta 2022) in Hrvaška (0,4 milijarde kubičnih metrov). Hrvaška je – podobno kot Italija – ruski plin nadomestila z uvozom LNG. Zgradili so namreč uvozni terminal na Krku. Tudi Poljska in Češka sta se obrnili k LNG, ki ga dobavljata predvsem iz uvoznih terminalov v Baltskem morju.
Evropska unija naj bi se medtem pripravljala na izpad dobave plina preko Ukrajine. Evropska komisija bo februarja o zadevi razpravljala z državami članicami. Nato bo načrt predstavila ministrom za energijo na srečanju v Bruslju 4. marca, poroča Bloomberg.
Slovenski uvoz iz Avstrije
Slovenski Geoplin je delno nadomestil rusko dobavo s sklenitvijo pogodbe z alžirskim Sonatrachom novembra 2022. Ta v Slovenijo uvaža preko Italije in zagotavlja približno tretjino slovenskih potreb po plinu. Po podatkih upravitelja plinovodnega omrežja, družbe Plinovodi, pa drugi dve tretjini v naše omrežje prispeta iz Avstrije.
Kot so lani pri Geoplinu pojasnili za portal N1, pri nakupu plina na avstrijski borzi izvor ni znan, zato je neznanka tudi trenutni delež ruskega plina v slovenskem uvozu. "Če se posli sklepajo z evropskimi dobavitelji zemeljskega plina na virtualnih trgovalnih točkah ali na borzi, je ta plin bil že predhodno uvožen v Evropsko unijo (EU) in ima izvor EU. Evidence o izvoru takega plina ne obstajajo, tako da nad tem nimamo niti pregleda niti vpliva na to," so dejali pri trgovcu s plinom.
Direktor operaterja slovenskega elektroomrežja Eles Aleksander Mervar je za Novo24 dejal, "da se bo slej kot prej vojna v Ukrajini končala in da se bo ruski plin vrnil”. Zato meni, da bi morala Slovenija v času, ko čakamo na odobritev za nov blok jedrske elektrarne, postaviti plinske elektrarne v Šoštanju, Trbovljah in morda v Brestanici.
Zmanjšan, a stabilen pretok
Dve vstopni točki za ruski plin v Ukrajino sta Sokhranivka in Sudža. Prva vstopna točka se je zaprla maja 2022, nedolgo po začetku ruske invazije. Takrat so ruske sile prevzele nadzor nad območjem, Naftogaz pa je razglasil višjo silo. Od takrat je pretok preko Ukrajine precej manjši od pogodbeno dogovorjenih 40 milijard kubičnih metrov na leto.
Preko Sudže pa še vedno teče v povprečju okrog 40 milijonov kubičnih metrov na dan, kar na leto pomeni okrog 15 milijard kubičnih metrov. Od tega 33 milijonov kubičnih metrov na dan prejme EU, preostalih sedem milijonov pa Moldavija, po podatkih univerze Columbia.
Pretok se je s povprečnih 90 milijonov kubičnih metrov na dan med 2008 in 2019 pričel zniževati že leta 2020. Takrat je začel obratovati Turški tok, katerega drugi krak v Evropo prinese 48 milijonov kubičnih metrov na dan ali 15,75 milijarde kubičnih metrov plina na leto. Glavni odjemalki tega plina sta Madžarska in Srbija. Prvi krak plin dovaja v Turčijo.
Celotna letna poraba plina v EU se običajno giblje okrog 400 milijard kubičnih metrov. V kriznem letu 2022, ko so ob astronomskih cenah plina evropska gospodarstva omejevala porabo, je ta znašala 360 milijard kubičnih metrov.
Od začetka vojne v Ukrajini je delež ruskega plina upadel z okrog 40 na manj kot 10 odstotkov celotne porabe v EU. Unija je izpad nadomestila s plinom iz norveških plinovodov in nakupi LNG na globalnih trgih, zlasti iz ZDA.
