Nemški farmacevt izgublja milijarde zaradi vse več uspešnih tožb obolelih

Bayer je junija 2018 prevzel ameriško agrokemično podjetje Monsanto za vrtoglavih 63 milijard dolarjev (58 milijard evrov). Od takrat je nemški farmacevtski velikan, ki je že od 19. stoletja poznan po patentiranju aspirina, izpostavljen več tisoč tožbam zaradi glavne učinkovine Monsantovih izdelkov, glifosata. To pritiska na dobičke in maje zaupanje delničarjev.

Prevzem velja za enega najslabših v zgodovini. Od napovedi prevzema leta 2016 je namreč Bayer izgubil več kot polovico tržne vrednosti. Pri dobrih 30 milijardah evrov je vreden slabo polovico zneska, ki ga je odštel za nakup Monsanta. Neto dolg podjetja pa znaša 38 milijard evrov.

Rekordna odškodnina

Sodišče v Filadelfiji je v ponedeljek odločilo, da mora Bayer izplačati 2,25 milijarde dolarjev (dobri dve milijardi evrov) uporabniku ubijalca plevela Roundup. Gre za doslej največjo dosojeno odškodnino zaradi glifosata. Prejel jo je John McKivison iz Pensilvanije, ki je več let uporabljal Roundup. Delnica Bayerja je po novici upadla za dobrih pet odstotkov.

Tožbam še ni konca. Le dan po ameriški sodbi je sodišče v Avstraliji poslušalo zaključne argumente v skupinski tožbi, kjer več kot tisoč tožnikov prav tako trdi, da so zaradi uporabe Roundupa zboleli za rakom. Gre za prvo avstralsko tožbo, ki je dosegla to stopnjo, poroča Reuters. Večina tožb je vložena na ameriških sodiščih.

Toda zdravstvenim pomislekom navkljub je novembra lani Evropska komisija za nadaljnjih deset let odobrila uporabo glifosata v EU. Čeprav je leta 2015 Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v raziskavi podala mnenje, da je glifosat “po vsej verjetnosti rakotvoren za ljudi”, se je komisija pri odločitvi sklicevala na študije, ki niso našle te vzročne povezave.

Desettisoče tožb

Bayerjeva enota Monsanto je v zadnjih treh letih zmagala na 10 od 16 sojenj v primeru Roundupa. Toda porazi, ki so se zvrstili zlasti proti koncu lanskega leta, so bili boleči. Med njimi je sodišče v Misuriju novembra trem tožnikom prisodilo 1,5 milijarde dolarjev (1,4 milijarde evrov) odškodnine. V oktobru so izgubili tri sodne postopke, ki so jih skupaj stali okrog pol milijarde dolarjev (462 milijonov evrov).

Naslednje sojenje se obeta že v začetku februarja v zvezni državi Delaware.

V ZDA je bilo vloženih že 165.000 tožb posameznikov, ki trdijo, da so zaradi uporabe Roundupa razvili raka oziroma limfom. Leta 2020 je Bayer po nizu porazov dosegel poravnavo dobrega dela teh tožb z več tisoč tožniki. V okviru poravnave je tožnikom izplačal okrog 9,6 milijarde dolarjev (8,9 milijarde evrov), kar je tisto leto podjetju prineslo 10-milijardno letno izgubo.

Poravnava je pomenila, da Bayerju ni bilo treba priznati odgovornosti zaradi domnevnih negativnih učinkov Roundupa. Izognili so se tudi zahtevi, da na embalažo Roundupa dodajo opozorilo, da povzroča raka. A podjetju pri poravnavi ni uspelo doseči, da bi poravnava pokrila tudi vse prihodnje in odprte tožbe. Odprtih ostaja še okrog 50.000 sodnih zahtevkov, še piše Reuters.

Bayer vztraja, da glifosat ni škodljiv za ljudi. Podjetje "v celoti stoji za svojimi izdelki na osnovi glifosata, ki se uporabljajo po vsem svetu že skoraj 50 let", so dejali. Na zadnjo sodbo v Filadelfiji se bodo pritožili, prav tako na nedavne uspešne tožbe. Ob tem opozarjajo, da je v preteklosti že večkrat prišlo do večjih znižanj prvotno dosojenih odškodnin.

Vpliv na poslovanje in delnico

Prevzem Monsanta je negativno vplival na vrednost Bayerjeve delnice, saj vlagatelje skrbijo pravna tveganja v zvezi z enim od glavnih virov prihodkov. Delnica Bayerja je od oznanitve prevzema leta 2016 upadla za približno dve tretjini. Septembra 2016 je namreč cena delnice znašala okrog 90 evrov, 30. januarja letos pa dobrih 30 evrov.

Junija lani se je na pozive delničarjev zgodila menjava na vrhu podjetja. Novi izvršni direktor je postal Bill Anderson, ki je nasledil Wernerja Baumanna. Ta je podjetje vodil v času prevzema Monsanta. To je bila po pisanju New York Timesa takrat delno defenzivna odločitev. Leto prej sta se namreč združila tekmeca Dow Chemicals in DuPont, februarja 2016 pa se je švicarska Syngenta združila s China National Chemical Corp.

Novi direktor je prejšnji mesec dejal, da podjetje razmišlja o različnih možnostih za izboljšanje poslovanja. Med njimi je tudi možnost prodaje ali odcepitve divizije za kmetijstvo, ki vključuje Roundup.

Polovica prihodkov od "znanosti o pridelkih"

Roundup se uvršča med herbicide, ki spadajo v Bayerjevo divizijo “znanosti o pridelkih” (angl. crop science), v katero se je po prevzemu vključil ameriški Monsanto. Ta oddelek zdaj pomeni približno polovico Bayerjevih skupnih prihodkov. Slabo polovico prihodkov nemška družba ustvari s farmacevtskimi proizvodi, najmanjši delež pa s potrošniškimi zdravstvenimi izdelki.

V prvih devetih mesecih lanskega leta je oddelek za kmetijstvo ustvaril dobrih 17 milijard evrov prihodkov, od skupno 35 milijard evrov. Od teh 17 milijard so s herbicidi zaslužili 4,5 milijarde evrov, kar je približno tretjino manj kot v istem obdobju leto prej. V letu 2022 so skupni prihodki znašali dobrih 50 milijard evrov, od tega so jih dobrih 25 milijard evrov ustvarili v kmetijski diviziji.

Kaj je glifosat

Glifosat je kemična sestavina, ki jo je v 70. letih prejšnjega stoletja razvil Monsanto za ubijanje plevela. V 90. letih je nato družba razvila še gensko spremenjena semena, ki so odporna proti glifosatu. S to kombinacijo so lahko kmetje uporabljali Roundup za ubijanje plevela, ne da bi to ubilo tudi pridelek. Monsanto pa je postal vodilni globalni dobavitelj tako semen kot herbicidov.

Kot pravijo v Bayerju, so herbicidi na osnovi glifosata "ključnega pomena za kmetovanje, trajnost in zmožnost proizvodnje dovolj hrane za prehrano rastočega svetovnega prebivalstva".

Marca 2015 je Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), ki deluje v okviru WHO, na podlagi dotedanjih objavljenih raziskav ugotovila, da je "glifosat po vsej verjetnosti rakotvoren za ljudi". Prav ta odločitev je sprožila val tožb proti Monsantu v ZDA. A strokovna mnenja so različna. Tako ameriška agencija za varstvo okolja (EPA) kot evropski regulatorji ocenjujejo, da glifosat ne povzroča raka.

Odobritev v EU

Evropska komisija je novembra odobrila uporabo glifosata v EU za 10 let. Odločitev izvršne veje je prišla po dolgotrajnih pogajanjih, zbiranju strokovnih mnenj, državljanski pobudi "Stop glifosatu" in neuspelih glasovanjih držav članic EU. Veljavno dovoljenje za glifosat bi se brez te odločitve izteklo sredi decembra.

Komisija se je pri odobritvi sklicevala na ugotovitve Evropskega urada za varnost hrane (EFSA) in Evropske kemične agencije (ECHA). Obe agenciji sta v dolgotrajnem procesu ponovne ocene, ki se je začel že decembra 2019, ponovili stališče iz zadnje odobritve leta 2017. Po njunih ugotovitvah ni dokazov, da bi bil glifosat rakotvoren.

Podobno je leta 2020 ugotovila ameriška EPA, pa tudi regulatorji v mnogih drugih državah. Povezave med glifosatom in rakom ni našla niti Skupna prehranska in kmetijska organizacija Združenih narodov. IARC je edina večja agencija, ki vztraja pri oceni, da je glifosat rakotvoren.

Slovenska vlada za postopno prepoved uporabe

V Sloveniji imamo registriranih 13 sredstev, ki vsebujejo glifosat, po podatkih uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Je pa uporaba vseh herbicidov prepovedana na javnih površinah. Nekateri herbicidi, med katerimi ni glifosata, so dovoljeni ob železniških progah in avtocestah ter hitrih cestah.

Oktobra je vlada sprejela sklep, v katerem se "zavzema za prepoved uporabe glifosata, pri čemer naj se zagotovi ustrezno prilagoditveno obdobje za kmetijstvo", so zapisali. Menijo namreč, da je v kmetijstvu prišlo do pretirane "kemizacije," a da na krajši rok pridelava brez herbicidov ni mogoča.

V Račah blizu Maribora obratuje tovarna ameriškega proizvajalca herbicidov Albaugh. Tovarna med drugim proizvaja herbicid Boom efekt, ki temelji na glifosatu. Albaughova evropska podružnica je bila poleg Bayerja eno izmed podjetij, vključenih v skupino za ponovno odobritev glifosata (Glyphosate Renewal Group), ki se je za odobritev zavzemala pri Evropski komisiji.