Nova jedrska elektrarna: ključna neznanka je cena elektrike iz JEK2

Predsednik vlade Robert Golob gosti posvet političnega vrha na temo jedrske energije in projekta gradnje drugega bloka (JEK2). Opozicija in del energetike, ki močno podpira gradnjo drugega bloka, vladi vse od nastopa mandata očitata zavlačevanje s projektom.

Verjetno tudi zato, da bi pomiril strasti, je predsednik vlade Robert Golob lani koordinacijo projekta prenesel na nekdanjega sodelavca iz Gen-I Danijela Levičarja, ki od takrat sodeluje v pogovorih s tremi potencialnimi ponudniki, predstavlja Slovenijo na mednarodnih dogodkih, vezanih na jedrsko energijo, in koordinira pisanje posebnega zakona, ki naj bi pospešil umeščanje v prostor in omogočil gradnjo drugega bloka v 15 letih. Po trenutno veljavni zakonodaji bi bila namreč časovnica, kot ocenjuje Gen energija, kar deset let daljša.

Tipajo politično in javno podporo

Koalicija je tarča kritik, ker referendum o gradnji JEK2 napoveduje šele za leto 2027, končno odločitev pa še kakšno leto pozneje. A javno mnenje naj bi poskušali izmeriti že zdaj: novembra lani je vlada v javno razpravo poslala resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, v kateri je med drugim zapisano, da državni zbor podpira gradnjo nove jedrske elektrarne kot projekt državnega pomena. Resolucija naj bi bila na vladi potrjena v kratkem, nato jo morajo potrditi poslanci. Neuradno pričakujejo, da bo na dokument vložena pobuda za razpis posvetovalnega referenduma, ki jo lahko vloži vsak poslanec.

Pred kratkim pa je poslanska skupina opozicijske SDS vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma, ki bi se nanašal konkretno na vprašanje gradnje JEK2. Referendumsko vprašanje bi se namreč po predlogu stranke glasilo: “Ali ste za to, da Republika Slovenija zagotavlja stabilno in cenovno dostopno oskrbo z električno energijo prek uporabe nuklearne energije z gradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško in manjših modularnih jedrskih reaktorjev?”

Predlog SDS so pozdravili v NSi, da gre za pozitiven korak, so ocenili tudi v Gen energiji, ki je za zdaj nosilec projekta JEK2 in investitor.

Analiza stanja in iskanje političnega soglasja

Premier Golob je danes politični vrh povabil na sestanek na to temo. V prvem delu naj bi minister za okolje, podnebje in energetiko Bojan Kumer ter Levičar predstavila analizo trenutnega stanja na področju jedrske energije in poteka projekta JEK2. Na predstavitev so vabljeni predsedniki parlamentarnih skupin, ki lahko s seboj pripeljejo še eno osebo (predvidoma vodje poslanskih skupin), poslanca italijanske in madžarske manjšine, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, predsednica države Nataša Pirc Musar, v zadnjem trenutku so povabili tudi predsednika državnega sveta Marka Lotriča.

Na drugem delu srečanja, na katerem naj bi se sestali le vodje političnih strank in vodje poslanskih skupin, pa naj bi Golob odprl razpravo, kakšen bo postopek odločanja o projektu JEK2.

V koliko uvoza privolimo

S preverjanjem podpore JEK2 bi po mnenju opozicije preprečili, da "mečemo denar skozi okno". Gen energija je namreč v projekt JEK2 že vložila približno 30 milijonov evrov, od tega sedem za odkupe zemljišč, pri tem pa ne vemo, ali bomo objekt dejansko zgradili. Tu poudarimo, da posvetovalni referendum ni pravno zavezujoč.

Šef Elesa Aleksander Mervar se do vprašanj, kdaj bi bil najboljši čas za referendum, ali je za vse analize res treba čakati do 2027 oziroma 2028 ter ali nam JEK2 sam po sebi zagotavlja cenovno dostopno oskrbo, ne želi opredeljevati. Poudarja pa, da nove nuklearke ne bomo imeli še vsaj 15 let. Z ustavitvijo proizvodnje v šoštanjski elektrarni, ki je zaradi kurjenja premoga vse manj cenovno konkurenčna, bomo po njegovi oceni še pred letom 2030 približno 40-odstotno uvozno odvisni.

To samo po sebi ni težava zaradi dobre povezljivosti s tujimi omrežji. Eles je novembra 2022, ko krška nuklearka in šoštanjska termoelektrarna nista obratovali, proizvodnja v hidroelektrarnah pa je bila razmeroma nizka, brez težav zagotovil elektriko kljub 98-odstotni uvozni odvisnosti.

Visoka uvozna odvisnost pa po besedah Mervarja postane tvegana v času ekstremnih vremenskih pogojev, predvsem nizke temperature, slabo osončenje, brezvetrje. "Takrat, kot februarja 2018, se lahko zgodi, da postanejo velike besede o enotnem evropskem trgu z električno energijo zgolj fraza, seveda za kratko časovno obdobje," pravi Mervar.

JEK2 bi po trenutni časovnici zgradili leta 2039, štiri leta pozneje pa se bo najverjetneje iztekla 60-letna življenjska doba prvega bloka krške nuklearke. Če JEK2 ne bo, se bo takrat uvozna odvisnost dodatno močno povečala, saj prvi blok zagotavlja približno četrtino naših potreb po elektriki.

Stroškovna cena elektrike iz JEK2

Pri novem bloku jedrske elektrarne je po oceni Mervarja glavno tveganje cena naložbe in iz nje izhajajoča stroškovna cena elektrike. Ocena višine naložbe še ni znana, saj ne vemo niti gabaritov elektrarne. Trenutno Gen energija med drugim izvaja test omrežja, ki naj bi pokazal, ali lahko priklopimo elektrarno moči 2.400 MW oziroma dve moči po 1.200 MW. Dosedanje analize naj bi pokazale, da omrežje prenese do 2.100 MW.

Po Mervarjevi oceni pa bodo cene električne energije na borzah v Evropi v prihodnje nižje, kot bodo stroškovne cene iz novih jedrskih elektrarn.

"Pričakovani investicijski izdatki za britansko jedrsko elektrarno Hinkley Point so naravnost zastrašujoči. Zadnje informacije so, da naj bi bila investicija v 3.200-megavatno (MW) jedrsko elektrarno 40 milijard britanskih funtov, kar znese okoli 47 milijard evrov ali 15 milijonov na MW. Če to preračunamo na 1.100 MW JEK2, dobimo 16 milijard evrov. Stroškovna cena proizvedene električne energije, z upoštevanjem financiranja investicije, bi znašala med 150 in 160 evrov na megavatno uro (MWh). Trenutne cene na madžarski borzi Hudex za obdobje od 2025 do 2027 znašajo v povprečju 80 evrov za megavatno uro. Če razliko, torej 70 evrov, pomnožim z letno proizvodnjo v predvidenem obsegu 8,7 teravatne ure, dobim 609 milijonov evrov izgube letno," pravi.

Tehnološke alternative

Glede na to, da bi gradnjo JEK2 začeli šele po letu 2030, pa je pomembno tudi, kakšne alternative bodo takrat na voljo. "Sprejeti moramo težke odločitve, hkrati pa ne vemo, kakšne tehnologije bodo na voljo v bližnji prihodnosti," poudarja Mervar.

"Okoli 35 odstotkov elektrike, ki jo porabimo, res lahko dobimo iz razpršenih obnovljivih virov energije (OVE), predvsem sončnih elektrarn. Vprašanje pa je, ali se bo kadarkoli izplačalo viške električne energije shranjevati v obliki vodika. Danes je ta cena elektrike med 400 in 500 evrov na megavatno uro," pravi in dodaja, da imamo trenutno le pilotne projekte proizvodnje zelenega vodika.

Podobne dileme vidi tudi pri alternativni jedrski tehnologiji. "Če bomo gradili veliko nuklearko, potrebujemo temu primerno veliko rezervo, ki draži projekt. Rešitev bi bili manjši, tako imenovani modularni jedrski reaktorji, ki pa še tudi niso razviti," pravi.

"Tvegajmo nekaj deset milijonov ..."

Mervar zaradi vsega tega meni, da se nam ob vseh neznankah izplača "tvegati nekaj deset milijonov za pripravo projektne, investicijske dokumentacije ter pridobiti upravna dovoljenja za JEK2, v vmesnem času pa postavimo plinske elektrarne".

Sam predlaga gradnjo med 300 in 450 megavatov (MW) plinskih elektrarn v Šoštanju, Trbovljah in morda še v Brestanici. Meni namreč, da "se bo slej ko prej vojna v Ukrajini končala in da se bo ruski plin vrnil". Kot je znano, Evropska komisija vse od začetka vojne v Ukrajini aktivno zmanjšuje odvisnost od ruskega plina, na zemeljski plin pa v nasprotju s premogom in nafto do zdaj ni sprejemala sankcij. 

Po Mervarjevem mnenju lahko v prihodnje v plinskih elektrarnah, ki so komplementarne obnovljivim virom, uporabljamo vodik – če se ta izkaže za ekonomsko upravičen energent. Lahko bi služile tudi kot strateška rezerva države. S tem bi si, kot pravi, pustili širok razpon možnih odločitev – za manjše reaktorje, za veliko jedrsko, za več vetra ali sonca.