Pred nižanjem obrestnih mer se bo morala ECB pozabavati še s plačami
Številni so ugibali, da bo ECB že letos spomladi začela z nižanjem visokih obrestnih mer. V zadnjih tednih so takšni optimisti doživeli hladen tuš, zdaj pa guverner nizozemske centralne banke spominja še na en del sestavljanke.
Evropska centralna banka (ECB) bo morala videti kazalnike, da se rast plač v območju evra umirja, preden bi lahko znižala visoke ključne obrestne mere. Na to je v intervjuju za nizozemsko televizijo spomnil guverner nizozemske centralne banke Klaas Knot.
“Zdaj z veliko verjetnostjo ugotavljamo, da se bo inflacija v letu 2025 vrnila na dva odstotka. Kar nam še manka, je prepričanje, da se bo rast plač prilagodila tej nižji inflaciji,” je v oddaji Buitenhof povedal Knot.
“Takoj ko bo ta del sestavljanke sovpadel, bomo lahko nekoliko znižali obrestne mere.”
Svet Evropske centralne banke (ECB) sicer v tem tednu še tretjič zapored ni posegel v obrestne mere. Centralni bankirji vztrajajo tudi pri napovedih glede prihodnjih ukrepov denarne politike.
Po zadnjih predvidevanjih bi lahko bili v ECB na presojo o ustreznosti znižanja obrestnih mer pripravljeni šele sredi leta oziroma poleti, pa še to bo odvisno od aktualnih makroekonomskih podatkov. V to smer so šle tudi izjave predsednice ECB Christine Lagarde na nedavnem letnem srečanju Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu.
To je hladen tuš za številne, ki so upali in napovedovali zgodnje reze obrestnih mer.
“Naši nadaljnji koraki bodo še naprej odvisni od aktualnih podatkov”
Spomnimo, da so v Frankfurtu od julija 2022 do lanskega oktobra desetkrat zapored dvignili osrednje evrske obrestne mere, kar je bil rekordni niz zaostrovanja denarne politike.
Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja je zdaj pri 4,50 odstotka in s tem najvišje od časa pred zadnjo finančno in gospodarsko krizo. Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom, je pri štirih odstotkih in s tem na najvišji ravni od uvedbe evra leta 1999. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila medtem ostaja pri 4,75 odstotka.
“Ocenjujemo, da bo trenutna raven obrestnih mer ob dovolj dolgem ohranjanju pomembno prispevala k pravočasni vrnitvi inflacije na dvoodstotno ciljno raven. Naši nadaljnji koraki bodo še naprej odvisni od aktualnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov,” pa je po zadnjem srečanju Sveta ECB pojasnil Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Ta je dodal še, da bodo ravni obrestnih mer dovolj restriktivne, kolikor časa bo treba, da se bo inflacija pravočasno vrnila k cilju.
