Nemčija se pripravlja na test štiridnevnega delovnega tedna
Po uspešni izvedbi v ZDA, Združenem kraljestvu, Kanadi in drugod prihaja pilotni program štiridnevnega delovnega tedna med nemška podjetja, ki se spoprijemajo s kadrovsko krizo.
Največje gospodarstvo v Evropi se spopada s stagnacijo in trgom dela, ki ga zaznamujejo stavke in kronično pomanjkanje kvalificiranih delavcev. Od 1. februarja bo 45 nemških podjetij ugotavljalo, ali bi bil krajši delovni čas morda rešitev za njihove težave, piše Bloomberg.
Program 4 Day Week Global, katerega krovno podjetje je registrirano na Novi Zelandiji, bo trajal šest mesecev. V okviru programa bo več sto zaposlenih v sodelujočih podjetjih delalo en dan manj v tednu, a bodo vseeno prejeli polno plačo. Namen programa je ugotoviti, ali krajši delovni teden blagodejno vpliva na zdravje in počutje zaposlenih, pa tudi, ali se produktivnost ob tem dvigne ali vsaj ostane enaka.
Doslej so pozitivne rezultate dosegli podobni pilotni programi v Združenih državah Amerike, Združenem kraljestvu in v Kanadi. V ZDA in Kanadi, kjer je v projektu skupaj sodelovalo 33 podjetij, so zaposleni poročali o zmanjšanju izgorevanja in boljšem počutju. Nobena od sodelujočih podjetij se po izvedbi programa ni vrnila na petdnevni urnik, poroča 4 Day Week Global.
Združeno kraljestvo je lani izvedlo največji tovrstni projekt doslej, v katerem je sodelovalo 61 podjetij. Ta podjetja so prišla do podobnih zaključkov o vplivu na zdravje zaposlenih. Med drugim so se za 65 odstotkov zmanjšale bolniške odsotnosti. Na Portugalskem pa je program pokazal na nižje stopnje tesnobe in boljši spanec.
Primanjkljaj delavcev
Vsaj polovica nemških podjetij s težavo zapolnjuje prosta delovna mesta, poroča Bloomberg. To rešujejo na različne načine, od ponujanja višjih plač ali omogočanja bolj fleksibilnih oblik dela, ki so postale običajne v času pandemije.
Proizvajalec programske opreme SAP je leta 2022 od kandidatov prenehal zahtevati univerzitetne diplome. Nepremičninsko podjetje Vonovia pa se je lani pomanjkanja lotilo z zaposlovanjem v Kolumbiji.
Demografski trendi kažejo, da se bo kadrovski primanjkljaj le še zaostril. Do leta 2035 naj bi več kot 7 milijonov ljudi zapustilo nemški trg dela. Stopnja rodnosti in priseljevanje sta namreč precej pod ravnmi, ki so potrebne za nadomestitev starajočega se prebivalstva.
Primanjkljaj neti tudi napetosti med delodajalci in zaposlenimi. Železniški delavci v Nemčiji so sredi šestdnevne stavke, v kateri zahtevajo, da jim Deutsche Bahn zmanjša delovni teden z 38 na 35 ur.
Manj stresa, več dodane vrednosti
Poleg boljše produktivnosti naj bi bila ena od prednosti krajšega delovnega tedna za podjetja tudi zmanjšanje odsotnosti zaradi stresa, bolezni in izgorelosti. Leta 2022 so bili Nemci v povprečju 21,3 dneva nezmožni opravljati delo, kar po podatkih Zveznega inštituta za varnost in zdravje pri delu pomeni izgubo 207 milijard evrov dodane vrednosti.
“Lahko se vključim in se pozicioniram kot sodobno podjetje ali pa rečem, da moramo vsi delati več in na neki točki ne bom imel več nikogar, ki bi delal zame,” je za Bloomberg povedal Henning Roeper, generalni direktor izdelovalca oken Eurolam iz Wiegendorfa, ki prav tako sodeluje v programu.
Nekateri so sicer zadržani do takšnih eksperimentov. Med njimi je nemški finančni minister Christian Lindner, član gospodarstvu naklonjenih demokratov. Lindner je dejal, da bi krajši delovni teden lahko ogrozil nemško gospodarsko rast in blaginjo.
