Koga v Evropi žulijo poceni kitajski sončni paneli

Države Evropske unije so lani namestile rekordne količine sončnih (fotovoltaičnih) panelov. Zmogljivost teh se je povečala za 40 odstotkov v primerjavi z letom 2022. Toda velika večina teh panelov in delov je prišla s Kitajske – v nekaterih primerih celo do 95 odstotkov, kažejo podatki Mednarodne agencije za energijo (IEA).

Razcvet zelene energije na celini tako ni pomagal lokalnim proizvajalcem sončnih panelov, poroča Reuters. Še več, zaradi cenejšega uvoza in presežne ponudbe so se nekateri znašli na robu propada. Napovedi o ustavitvi proizvodnje se kopičijo. Sektor opozarja, da bi lahko polovico zmogljivosti zaprli v nekaj tednih, razen če vlade ne ukrepajo.

Vlade držav članic in industrija so razdeljeni glede tega, kako se odzvati. Domači proizvajalci pozivajo k zaščitnim ukrepom s strani EU, kar bi vključevalo omejitve na kitajski uvoz. A temu nasprotujejo mnogi politiki, ki podpirajo čimhitrejši prehod na obnovljive vire energije.

Nemški gospodarski minister proti omejitvam

Nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck je novembra pisal Evropski komisiji in izrazil zaskrbljenost, da bi izvršna veja EU kmalu uvedla trgovinske omejitve na kitajski uvoz sončne energije, je razvidno iz pisma, ki ga je videl Reuters.

“Slišal sem, da Komisija morda namerava uvesti zaščitne ukrepe proti uvozu fotovoltaičnih modulov iz Kitajske. Glede tega sem zelo zaskrbljen,” je zapisal v pismu.

Habeck je opozoril, da bi omejevanje kitajskega uvoza lahko uničilo hitro širitev zelene energije v Evropi in podražilo 90 odstotkov trga fotovoltaike. Obenem obstaja tveganje, da bi omejitve uvoza vodile v stečaje evropskih podjetij, ki sestavljajo in nameščajo sončne celice z uporabo uvoženih delov, je dejal.

Bolj naklonjeni v Španiji in Italiji

Španija, po drugi strani, ni izključila carin na uvoz materialov za sončne panele. Nizozemska želi za uvoz sončnih celic uvesti tako imenovani mejni ogljični davek, je za Reuters povedal vladni uradnik. S tem davkom skuša EU države izven bloka prisiliti v bolj čisto industrijsko proizvodnjo.

Italija je prejšnji teden napovedala naložbo v vrednosti 90 milijonov evrov v tovarno sončnih panelov na Siciliji.

Komisarka EU za finančne storitve Mairead McGuinness v ponedeljkovem govoru o težavah sončnega sektorja ni ponudila nove podpore domačim proizvajalcem. “Glede na to, da smo trenutno v zelo veliki meri odvisni od uvoza, da bi dosegli cilje EU glede uvajanja sončne energije, je treba vsak potencialni ukrep pretehtati glede na cilje, ki smo si jih zadali,,” je dejala.

Opozorila je na ukrepe EU, ki že potekajo, vključno z zakonom, ki naj bi bil dokončan v torek. Namen tega je pospešiti izdajo dovoljenj za lokalno proizvodnjo in dati izdelkom evropske izdelave, med njimi sončnim panelom, prednost na prihodnjih razpisih za čisto tehnologijo.

Na kratki rok ne gre brez Kitajske

Sama industrija je razdeljena glede rešitve. Proizvajalci sončne energije so pozvali vlade, naj ukrepajo in odkupijo presežne zaloge solarnih modulov, da bi olajšali presežno ponudbo. Če pa tega ni mogoče storiti hitro, naj razmislijo o trgovinskih ovirah.

Toda širša industrija zelene energije nasprotuje omejevanju uvoza. “Kratkoročno ne morete zmanjšati odvisnosti od Kitajske, razen če nahate graditi projekte,” je za Reuters komentiral Miguel Stilwell d’Andrade, izvršni direktor portugalskega komunalnega podjetja EDP.

Opozoril je, da so se cene sončnih panelov v ZDA zvišale, ker so uvedli carino na kitajski uvoz. “To ima inflacijski učinek. Cena plošč je več kot dvakrat večja kot v Evropi,” je dejal.

Kitajske subvencije

Tudi lokalni proizvajalci pravijo, da so upi o konkurenčni lokalni industriji šibki.

Evropa je v “cenovni vojni” s Kitajsko, je za Reuters dejal Gunter Erfurt, izvršni direktor švicarskega proizvajalca plošč Meyer Burger. Ta namerava zapreti svojo nemško tovarno sončnih celic, ki ustvarja izgubo. Kot razlog navaja prav manko evropske podpore.

Evropa ne more tekmovati s kitajskimi solarnimi podjetji, ki lahko v nekaterih primerih prodajajo celo pod proizvodnimi stroški. “Sončna industrija na Kitajskem je bila vrsto let strateško subvencionirana s stotinami milijard dolarjev,” je še povedal Erfurt.