Grami črnega prahu, za katerega slovenski start up dobiva nagrade in milijone

Po tem, ko je ReCatalyst, ki se ukvarja z razvojem katalizatorjev za vodikove gorivne celice, lani slavil naziv slovenski start up leta, so se letos še uvrstili med finaliste dveh nagrad Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT).

V kategoriji, kjer inštitut iz Belgije nagrajuje mlada podjetja, ki naslavljajo večje družbene izzive in lahko v največji meri vplivajo na prebivalce (EIT Venture), so pred dnevi osvojili drugo mesto. Prvo nagrado je pobral portugalski Enline, ki razvija tehnologijo digitalnih dvojčkov v energetiki.

Zmagovalci so prejeli 50 tisoč evrov, drugouvrščeni Slovenci 30 tisoč. Tretji, francoski inHEART, ki s pomočjo umetne inteligence ustvarja 3D modele človeškega srca pri pacientih, pa je dobil 20 tisoč evrov.

“Zaradi finančne nagrade se nam je splačalo, da smo čim boljši, s tem pa pride še publiciteta,” uvrstitev komentira eden od dveh direktorjev in soustanovitelj podjetja Matija Gatalo. “Obenem je evropski inštitut tudi bolj motiviran, da bi nas ‘porinil’ še kam drugam. Zagotovo bomo še naprej iskali sinergije z njihovimi programi in razpisi.”

ReCatalyst je sicer z omenjenim inštitutom sodeloval že pred zadnjim uspehom. Deset tisoč evrov, ki so jih leta 2020 prejeli ob zmagi v njihovem polletnem programu, so porabili za ustanovitev podjetja. Sledil je še pospeševalnik EIT, v katerem so prestali vse tri faze razvoja; inštitut ob izteku vsake faze oži krog start upov, ki se uvrstijo naprej. V prvi fazi so prejeli 15, drugi 30, v tretji pa 45 tisoč evrov.

V Bruslju so se pred dnevi na tretje mesto uvrstili tudi v kategoriji, pri kateri ima glavno besedo glas ljudstva (EIT Public award). Zmagala je ekipa HiQ-CARB, ki proizvaja trajnostne in učinkovite nanomateriale za visoko zmogljive baterije.

Skok v milijardno industrijo

Ravno baterije so posredno prepletene z ReCatalystom, ki deluje pod okriljem Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja in se je leta 2021 odcepil od Kemijskega inštituta. Ukvarjajo se z razvojem, proizvodnjo in prodajo katalizatorjev za naslednjo generacijo vodikovih gorivnih celic. Te opišejo kot tehnologijo, ki pomeni pomembno možnost pri razogljičenju transporta – na eni strani naj bi to reševale baterije, medtem ko bi na drugi strani pomagale še gorivne celice.

Prednost slednjih je, navaja Gatalo, da drastično zmanjšajo potrebno velikost baterije v vozilu, če bi bilo vozilo le izključno baterijsko. To denimo pride do izraza pri tovornih vozilih, ki za dolge razdalje potrebujejo večje ter s tem težke in drage baterije. Uporabljajo pa se lahko tudi pri osebnih vozilih.

Trg gorivnih celic naj bi po podatkih podjetja leta 2030 obsegal 45 milijard dolarjev (41,6 milijarde evrov).

ReCatalyst in njegov “črni prah”

Vendar so izzivi veliki. Zgornjo tehnologijo je namreč težko lansirati na trg v večjem obsegu, saj uporablja redko in drago kovino platino. Ta na Zemlji ne nastaja, na naš planet so jo prinesli kometi. Največji rudniki platine so v Južni Afriki.

Pri ReCatalyst zagato rešujejo z optimizacijo količine te plemenite kovine, ki poganja gorivne celice. Njeno porabo želijo zmanjšati na dovolj nizko raven, da bi omogočala množično proizvodnjo. Takšen proces je tudi jedro intelektualne lastnine podjetja.

Njihov končni produkt je s preprostimi besedami črni prah oziroma katalizator, ki ga v največji meri kupujejo proizvajalci avtomobilov in njihovi dobavitelji. Med temi tudi podjetja, ki letno ustvarjajo večmilijardne prihodke.

Cena za najmanjše pakiranje, ki ga imajo, znaša približno 1.500 evrov, večje pakiranje stane 6.000 evrov (obe pakiranji sta vidni na zgornji fotografiji). V podjetju načrtujejo še proizvodnjo in prodajo večjih količin.

Letošnji cilj: pol milijona prihodkov

ReCatalyst je s svojimi rešitvami maja lani zmagal v izboru za slovenski start up leta, še isti mesec pa obelodanil tudi prejem prve velike investicije. Ekipa, ki napoveduje prispevek alternativi motorjem z notranjim zgorevanjem, je zbrala 1,7 milijona evrov. Med vlagatelji so bili nemška sklada High-Tech Gründerfonds (HTGF) in Occident ter avstrijski sklad Xista Science Ventures, pa tudi RUJ Ventures iz Slovenije in strateški poslovni angel Tine Tomažič.

Poleg tega so bili lani spomladi skupaj z nemškim zagonskim podetjem ionysis izbrani v projekt Evropskega sveta za inovacije, ki bi gorivne celice za težka vozila naredil cenejša, okolju prijaznejša in bolj zmogljiva. Projekt ENABLER zagotavlja 2,5 milijona evrov nepovratnih sredstev. Ljubljansko podjetje je doslej zbralo tri milijone evrov.

Obetavni start up je zdaj v semenski fazi (start upi se razvijajo po fazah, prejšnjo so zaključili junija lani) in si želi zagotoviti redne prihodke z dolgoročnimi pogodbami. Lani so s prodajo ustvarili 18.644 evrov prihodkov, kar je le 5.200 evrov več od leta prej. Pridelali so tudi dobrih 159 tisoč evrov izgube iz poslovanja (EBIT).

A poslovni rezultati so po besedah Matije Gatala med manj pomembnimi lanskimi dogodki. Podjetje je ob vseh mejnikih v letu 2023 na prelomnici in se pripravlja na tekoče leto. Za leto 2024 so si zastavili cilj pol milijona evrov prihodkov od prodaje, pri čemer naj se njihovim investitorjem takšni načrti ne bi zdeli bistveni.

Kadre bi iskali v farmacevtski in kemijski industriji

ReCatalyt je v zadnjem letu začel tudi zaposlovati. Dvema ustanovitvenima članoma (ob Gatalu je to še Tomaž Bizjak) in solastniku ter vodji proizvodnje Javierju Gonzalezu Lopezu, se je pridružilo šest novih sodelavcev. Zaposlovali so kadre za razvoj posla in inženirje, sodelujejo tudi z zunanjimi sodelavci.

“Pri tem nam je zelo pomagal naziv start up leta in druge novice o našem financiranju. S tem smo recimo podvojili število sledilcev na LinkedInu. Kmalu po objavi oglasov za zaposlovanje smo dobili veliko povpraševanja. Iskali smo lahko tisto, kar nam najbolj ustreza,” pravi sogovornik.

Zaposlovali bodo tudi letos. Ob koncu leta 2024 bo ekipa predvidoma štela že trinajst članov: “Iščemo bolj izkušene inženirje. Če kdo ni več zadovoljen v Leku, Krki ali v kemijski industriji – upamo, da jih privabimo.”

Ali lahko start up izenači plače, ki jih imajo zaposleni v omenjenih podjetjih? Gatalo trdi, da ja. Po njegovih besedah se bodo razmere v podjetju z rastjo izboljševale, hkrati za zaposlene napoveduje možnost sodelovanja v lastniški strukturi.

Prihaja selitev in dokazovanje možnosti proizvodnje

V ReCatalystu nameravajo letos in prihodnje leto širiti poslovanje tudi izven prostorov Kemijskega inštituta, kjer so od svojega nastanka in s katerim želijo sodelovati v prihodnje. Nov dom iščejo v industrijskih conah v Ljubljani in okolici.

“V Sloveniji nimaš prostorov, ki bi bili primerljivi tem na Kemijskem inštitutu. Srečni bomo že, ko najdemo prostor, v katerem bomo videli potencial, da si v naslednjih dveh letih uredimo nov dom,” načrte opiše Gatalo. Podjetje del opreme za svoje potrebe najema pri inštitutu, medtem ko je večina vsega, kar uporabljajo, v njihovi lasti.

Širitev je načrtovana tudi zaradi drugačnih potreb, saj so prostori na Kemijskem inštitutu namenjeni temeljnim raziskavam v kemiji: “Trenutni prostori so primerni, da delamo s strankami na laboratorijskem nivoju, hkrati pa te ne bi več delale z nami, če se ne bi pomikali proti proizvodnji. To je korak, ki ga želimo narediti. Dokazati želimo, da naša rešitev ni zanimiva le na laboratorijski ravni, ampak tudi v proizvodnji.”

ReCatalyst svojo proizvodnjo meri v nekaj deset gramih ob enem procesu. Načrt je povečanje najprej na nekaj sto gramov. “Priti hočemo še na nekaj kilogramov z enim procesom, kar bi pomenilo nekaj ton na leto. To je raven, ki bi pokrila potrebe več kot 50.000 vozil.”