Lokacije po Sloveniji, kjer bi lahko v prihodnje stal mali jedrski reaktor

Predlani na podnebni konferenci (COP27) je posebni odposlanec ameriškega predsednika za podnebje John Kerry napovedal projekt Phoenix, v okviru katerega bodo ZDA drugim državam sofinancirale študije možnosti postavitev malih modularnih jedrskih reaktorjev (SMR).

Primarni cilj je preoblikovanje premogovnih elektrarn v jedrske ob pogoju, da se s prekvalifikacijo ohranijo tudi lokalna delovna mesta.

ZDA so septembra lani že sklenile sodelovanje s Češko, Poljsko in Slovaško, nedavno pa je pomočnik sekretarja zunanjega ministrstva C. S. Eliot Kang v pismu državni sekretarki ministrstva za okolje, podnebje in energijo Tini Seršen potrdil, da je v program kot četrta sprejeta še Slovenija. Kang je po poročanju World Nuclear News med drugim zapisal, da je bilo veliko “odličnih prijav” in da izbor Slovenije “priča o visoki kakovosti vloge”.

So SMR sploh smiselni?

Slovenija se je prijavila junija lani, na povabilo ameriške veleposlanice. Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer, so nam pojasnili, da so se prijavili, ker je Slovenija v nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) – gre za državno strategijo razogljičenja – zapisala, da bo “preučila možnosti vpeljave novih jedrskih tehnologij”.

Mali reaktorji so danes še v pilotni fazi, si pa energetika od njih veliko obeta, saj so zaradi majhnosti cenovno bolj dostopni kot veliki reaktorji, pa tudi hitreje zgrajeni. “Trenutno v svetu poteka razvoj prek sto različnih tehnologij SMR-reaktorjev. Pričakovanja so velika, obljube prav tako, v medijih je celo mogoče zaslediti, da se dogaja jedrska renesansa. Pravih, zanesljivih in konkretnih informacij pa je malo,” pravijo na ministrstvu.

Po uspešni prijavi na razpis ameriške vlade bo podjetje Sargent & Lundy, globalni ponudnik energetskih storitev, pripravilo tako imenovano predizvedljivostno študijo prehoda s premogovne na jedrsko energijo, ki bo pokazala, ali je postavitev SMR na neki lokaciji smiselna. Slovenski partnerji mu bodo pomagali s posredovanjem vhodnih podatkov o lokacijah, na ministrstvu pa od študije pričakujejo “pridobitev konkretnejših in relevantnih podatkov o stanju razvoja najbolj zrelih in obetavnih zahodnih tehnologij iz prve roke, predstavitev dejanskega stanja postopkov licenciranja teh tehnologij ter pridobitev podatkov o konkretnih načrtih in projektih v gradnji”.

Slovenski partnerji so poleg ministrstva, ki je koordinator študije, še Gen energija, Termoelektrarna Šoštanj, Holding Slovenske elektrarne, Eles in Uprava za jedrsko varnost. Navedeno pa je tudi svetovalno podjetje Hatch.

“Trenutno v svetu poteka razvoj prek sto različnih tehnologij SMR-reaktorjev. Pričakovanja so velika, obljube prav tako, v medijih je celo mogoče zaslediti, da se dogaja jedrska renesansa. Pravih, zanesljivih in konkretnih informacij pa je malo.”

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo

Krško, Šoštanj, Jesenice …

Študijo bodo izvedli za konkretne lokacije. Na ministrstvu pravijo, da nabor pripravlja slovenska stran, a za zdaj še ni dokončan. Zagotovo pa bodo vključeni Šoštanj kot obstoječa lokacija premogovnih elektrarn (namen projekta je namreč prestrukturiranje premogovnih regij), obstoječa jedrska lokacija v Krškem, prav tako bi lahko bile vključene obstoječe lokacije s težko industrijo, ki imajo veliko potrebo po električni energiji ali toploti, naštevajo na ministrstvu. Katere so te industrijske lokacije, niso navedli, lahko pa bi to bile na primer Jesenice, Ravne na Koroškem, Štore.

“Skupni imenovalec vseh obravnavanih lokacij je razpoložljivost obstoječe energetske in druge potrebne infrastrukture,” pravijo na ministrstvu. Izbira se zdi smiselna, saj gre za lokacije z dobro povezljivostjo elektroenergetskega omrežja, ni pa zanemarljivo, da je na teh območjih zaradi desetletij energetske in industrijske tradicije tudi primerno usposobljena delovna sila. Predvsem v Šoštanju, kjer se bo najpozneje čez deset let, precej verjetno pa prej, zapirala premogovna elektrarna, intenzivno iščejo nove projekte, v katere bi usmerili to znanje.

Kot pravijo na ministrstvu, operater prenosnega omrežja Eles predlaga tudi nekatere dodatne “strateške lokacije”, izbrane zaradi svojega pomena za zanesljivost in stabilnost elektroenergetskega sistema, predvsem kot lokalna sistemska podpora prihodnji načrtovani množični izrabi obnovljivih virov energije. Katere so te dodatne lokacije, niso navedli.

Brez pogojevanja

Svetovalno-tehnične storitve podjetja Sargent & Lundy bo plačala ameriška država. Na vprašanje, kakšen je finančni okvir projekta, na ministrstvu pravijo, da podrobnosti dogovora med State Departmentom in Sargent & Lundy Sloveniji niso poznane, tudi pogovori in usklajevanje med slovenskimi deležniki ter svetovalnim podjetjem glede oblike in vsebine pomoči še potekajo.

ZDA imajo sicer tudi svojega proizvajalca jedrskih tehnologij. Gre za Westinghouse, ki je Sloveniji pred 40 leti že postavil reaktor v Krškem. Lani maja je predstavil tudi svoj prvi mali modularni reaktor AP300, ki je pomanjšana različica njihovega reaktorja četrte generacije AP1000. Prav to je po zagotovilih Američanov prednost njihovega SMR pred konkurenčnimi, saj gre za že preizkušeno tehnologijo z manjšo močjo (300, namesto 1.000 megavatov).

A na našem ministrstvu na vprašanje, ali ameriška študija prihaja s kakšnim pogojem glede nadaljnje izbire tehnologije, odgovarjajo, da “rezultati študije v ničemer ne bodo prejudicirali prihodnje rabe jedrske energije v Sloveniji”. Kot pravijo, je cilj preveriti, ali je ob upoštevanju določenih ključnih parametrov izbranih lokacij gradnja SMR-reaktorjev v Sloveniji sploh teoretično možna. Ta podatek pa bo osnova za strateške odločitve o nadaljnjih korakih in “nikakor ne za konkretne odločitve o lokacijah oziroma tehnologijah”.

Načrti Slovenije z jedrsko tehnologijo so sicer, tako se zdi, vse večji. Še marca lani je minister Kumer v intervjuju za N1 omenjal SMR kot alternativo za JEK2. “Zadnji dve leti je tehnologija malih jedrskih reaktorjev (SMR) zelo hitro napredovala. Če bo ohranila tako dinamiko, lahko v dveh letih nadomesti zrelo tehnologijo, torej klasične jedrske reaktorje,” je dejal. Nedavno pa je šef Gen energije Dejan Paravan za Dnevnik dejal, da SMR, ki so tudi del načrtov državnega energetskega projekta, ne bi bili alternativa. “Projekta se vodita vzporedno in sta komplementarna.”

Slovaška z desetletno časovnico

Po navedbah ministrstva naj bi bila študija končana v letu dni.

Podoben cilj imajo tudi Slovaki, ki pa so po poročanju World Nuclear News hkrati predstavili tudi že časovnico za naprej. Po navedbah družbe Slovenske elektrarne naj bi do leta 2029 potekalo načrtovanje in licenciranje SMR, sledila bi javna naročila za glavne komponente med letoma 2030 in 2033, SMR pa bi zagnali leta 2035.