Imamo podatke: od kod presenetljivo in močno decembrsko krčenje industrije

Slovenska industrija je po močnem letu 2022 lani s precej povišanimi stroški energentov vstopila v obdobje ohlajanja na največjih prodajnih trgih. Prejšnji teden objavljeni podatek o industrijski proizvodnji je pokazal, da se je ta decembra po treh mesecih rasti skrčila za 7,4 odstotka, na letni ravni pa za kar desetino. V obeh primerih je šlo za največji padec med vsemi evropskimi državami.

Kaj se dogaja z našo industrijo, ki je močno izvozno usmerjena in tudi precej energetsko intenzivna? So gibanja ciklična in povezana z ohlajanjem na glavnih izvoznih trgih ali morda v kakšni panogi morda odražajo tudi strukturne težave?

V čakanju na uradne podatke

Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), priznava, da jih je decembrski podatek močno negativno presenetil. Napovedovali so enoodstotni mesečni padec industrijske proizvodnje, statistični urad pa je naračunal kar 7,4-odstotno krčenje.

“Podatki so sicer še začasni in bodo potrebovali potrditev v prihodnjih mesecih. Na prvo žogo pa so povsem nelogični, saj je v treh posameznih dejavnostih, ki sestavljajo industrijsko proizvodnjo, padec nižji: za 2,7 odstotka v panogi oskrbe z električno energijo, plinom in paro, za tri odstotke v predelovalnih dejavnostih, za 3,3 odstotka v rudarstvu,” našteje Ivanc.

V celem letu se je industrijska proizvodnja skrčila za 5,3 odstotka. Kljub decembrskemu padcu pa se je industrijska proizvodnja v zadnjem lanskem četrtletju okrepila za 1,8 odstotka, kar je po besedah Ivanca največ v zadnjih dveh letih. “Tako so vidni predvsem prvi znaki rahlega okrevanja proizvodnje po precejšnjem 5,4-odstotnem padcu v tretjem četrtletju,” meni.

Znaten padec odjema

Decembrski padec industrijske proizvodnje je sicer – tako Ivanc – nakazovala manjša decembrska poraba električne energije v industriji. Gibanje odjema je praviloma dober napovedovalec gospodarskih gibanj.

Kot je za Forbes Slovenija povedal šef Elesa Aleksander Mervar, je Talum lani – po ustavitvi proizvodnje primarnega aluminija – porabil za 76 odstotkov elektrike manj kot v 2022, železarne na Jesenicah, Ravnah in v Štorah za 15 odstotkov manj. Gre za porabnike, ki so priklopljeni neposredno na prenosno omrežje. Manjši odjem pa je bil v lanskem letu tudi pri drugih industrijskih odjemalcih na distribucijskem omrežju; na visokonapetostni ravni za 10 odstotkov, na srednjenapetostni pa za osem odstotkov.

Vse skupaj pa se je po podatkih statističnega urada odrazilo v štiriodstotnem padcu obsega proizvodnje v predelovalnih dejavnostih.

Strm upad kemične in papirne industrije

Vpogled v drobovje industrijske statistike po besedah Ivanca kaže, da se je lani precej bolj skrčil obseg proizvodnje trajnih proizvodov za široko porabo (za desetino), medtem ko je bil pri netrajnih proizvodih za široko porabo (hrana, pijača, zdravila in podobno) padec precej manjši, pri 2,5 odstotka. Prav tako je bil padec večji v tehnološko nezahtevnih dejavnostih, medtem ko se je obseg proizvodnje v visokotehnološki proizvodnji, kot je farmacevtska, celo malo povečal.

Podatki po dejavnostih (gre za originalne podatke, ki niso sezonsko prilagojeni) po besedah Ivanca razkrivajo, da je bil padec največji v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (za tretjino), ki ji sledita kemična (za petino) in papirna industrija (–18,4 odstotka). Najvišja rast je bila na drugi strani zabeležena v proizvodnji drugih strojev (+5,5 odstotka) in živilski industriji (+1,7 odstotka).

Ciklični, a tudi strukturni razlogi

Po oceni Ivanca lahko opisano krčenje v slovenski industriji pretežno pripišemo cikličnim razlogom. Podjetja so lani po močnem letu 2022 zmanjševala zaloge in se prilagajala bolj umirjenemu povpraševanju.

A ponekod nastajajo tudi strukturne spremembe, pravi Ivanc, saj je "zanesljivost cen pri zemeljskem plinu in električni energiji vse manjša, ne glede na visok padec njunih cen v zadnjem letu dni". Tudi pri avtomobilski industriji je stagnacija proizvodnje po oceni sogovornika posledica strukturnih sprememb, saj električna vozila potrebujejo manj sestavnih delov. Pri pohištveni industriji, gumi in plastiki je padec posledica cikla. V kovinski industriji je del padca trajne narave – na primer Talumova ustavitev proizvodnje primarnega aluminija –, del pa začasne.

"Ne glede na visoke padce industrijske proizvodnje pa je treba omeniti, da je dodana vrednost v letu 2023 po prvi oceni realno porasla za 0,8 odstotka," pravi Ivanc. "To pomeni, da so bila cenovna gibanja za slovensko predelovalno dejavnost ugodna, kar po dveh letih neugodnih trendov sploh ni presenečenje."

"Dinamika v industrijski proizvodnji je pretežno posledica cikla (zmanjševanje zalog), delno pa tudi strukturnih sprememb, saj je zanesljivost cen pri zemeljskem plinu in električni energiji vse manjša."

Bojan Ivanc, Analitika GZS

Ugodnejši energenti

Zmanjšano industrijsko povpraševanje po Evropi pa blagodejno vpliva na borzne cene električne energije in zemeljskega plina, kar izboljšuje pogoje za energetsko intenzivna podjetja. Kako nizke so cene, ponazori Mervar, ki pravi, da je bila v začetku lanskega leta cena elektrike za letošnje leto na madžarski borzi (Hudex) 225,56 evra za megavatno uro (MWh), prejšnji četrtek pa je elektrika za prihodnje leto stala le 80,82 evra za MWh, torej tretjino lanskega zneska. Ceni za 2026 in 2027 sta še nižji, 71,23 evra oziroma 66,18 evra za MWh.

Ker so mnoga podjetja pred letom dni zaradi energetske krize in z njo povezane negotovosti zakupovala energente po relativno visokih cenah, pa ni nujno, da danes že čutijo borzno znižanje cen. Če je podjetje lani kupilo elektriko za letos, ima zelo verjetno močno višjo ceno, kot če bi jo kupovalo zdaj (po tako imenovani spot ceni).

A največji industrijski porabniki pravijo, da imajo trenutno relativno ugodne pogoje. V Steklarni Hrastnik pravijo, da vedno zakupuje v več delih in da zdaj s kupovanjem po (ugodni) spot ceni dodatno optimizirajo portfelj. Tudi v jeseniški skupini SIJ so del energentov zakupili vnaprej: pri tem je bila, kot pravijo, cena zakupa zemeljskega plina razmeroma ugodna, cena zakupa električne energije pa nekoliko manj ugodna, kot so trenutne borzne cene. Kot opozarjajo, pa imajo njihovi konkurenti še vedno boljše pogoje, kar zadeva cene energije, kar zmanjšuje njihovo konkurenčnost.

Tudi v kidričevskem Talumu pravijo, da so elektriko za letošnje leto zakupili pred drastičnim porastom, tako da so cenovni nivoji primerljivi današnjim.

Svetlejši obeti

Mervar meni, da ob takih cenah lahko pričakujemo rahlo gospodarsko rast predvsem v najbolj energetsko intenzivnih panogah, kot so papirna, kemična industrija, proizvodnja kovin. Ob tem pa opozarja, da povečanje povpraševanja po električni energiji lahko povzroči tudi rast cene in da na drugi strani nizke cene lahko pomenijo zastoj pri investicijah v proizvodnjo električne energije – ki pa se sčasoma odrazi v višjih prispevkih na ceno električne energije, iz katerih država financira spodbude za elektrogospodarstvo.

Tudi Ivanc pravi, da energetsko intenzivna industrija okreva, na kar po njegovem kaže rast porabe zemeljskega plina. "Vsaj v zadnjih nekaj mesecih kaže, da bodo družbe, ki uporabljajo zemeljski plin kot glavni energent, pomembno izboljšale poslovanje ter bodo povečale tudi porabljeno količino zaradi rasti proizvodnje. Zelo verjetno bosta to prav papirna in kemična industrija."

Kot pravi, se razpoloženje v predelovalnih dejavnostih rahlo izboljšuje, kljub temu pa bodo na GZS spomladi znižali jesensko napoved o 4,2-odstotni rasti industrijske proizvodnje za letošnje leto. Bo pa napoved GZS še vedno višja od napovedi rasti industrijske proizvodnje analitskih hiš Focus Economics (1,7 odstotka) oziroma Eastern Consensus (2 odstotka), napoveduje Ivanc.

"Trenutne borzne cene so dobrodošle za industrijske porabnike, zaradi tega lahko pričakujemo rahlo gospodarsko rast predvsem v panogah, kot so papirna, kemična industrija, proizvodnja kovin."

Aleksander Mervar, Eles

Slabi obeti s prodajnih trgov

Velik dejavnik tveganja pri tem ostaja zdravje naših glavnih trgovinskih partneric. Evropska komisija je prejšnji teden poslabšala napovedi: Nemčiji za letos napoveduje le še 0,3-odstotno rast, kar je pol odstotne točke manj kot jeseni (0,8 odstotka). Italiji 0,7-odstotno rast (jeseni 0,9 odstotka), Avstriji 0,6-odstotno rast (jeseni enoodstotno).

V Nemčiji tudi po sedmih mesecih krčenja industrijske proizvodnje obrata še ni na vidiku. Industrijska proizvodnja se je decembra v primerjavi s prejšnjim mesecem zmanjšala za 1,6 odstotka, kar je kar štirikrat več od napovedi Reutersovih analitikov o 0,4-odstotnem padcu. "Visoki stroški energije ter šibko domače in zunanje povpraševanje bodo povzročili, da se bo nemška industrijska proizvodnja leta 2024 še naprej zmanjševala," je za Reuters napovedala Franziska Palmas iz analitske hiše Capital Economics.

Nekaj optimizma vliva decembrsko štiriodstotno povečanje proizvodnje v nemški avtomobilski industriji, ki je zelo pomembna za Slovenijo, in rast naročil, ki je bila decembra v Nemčiji največja v treh letih (sicer predvsem v letalski industriji).

Nova obremenitev

Industrijska podjetja pri nas pa letos čaka še korenita sprememba obračunavanja omrežnine. "Ne moremo mimo dejstva, da dajatve, kot so spremembe pri omrežnini, poslabšujejo poslovne pogoje industrije in našo konkurenčno prednost na trgu," pravijo v Talumu. Sredi leta v veljavo stopi nov način obračunavanja omrežnine, ki naj bi bil po navedbah vladajočih pravičnejši – kar za industrijo pomeni višje cene kot do zdaj.

"Oblikovanje novih regulativnih okvirov mora temeljiti na realnih pogojih in zmogljivostih proizvodnih podjetij. Potrebujemo ureditev, ki ne bo samo podpirala zelenega prehoda, temveč bo tudi zagotovila, da podjetja, kot je naše, lahko nadaljujejo svoje delovanje brez dodatnih finančnih obremenitev. Regulacija mora upoštevati kompleksnost naših dejavnosti in priznati pomembno vlogo, ki jo imamo pri doseganju trajnostnih ciljev, tako na nacionalni kot na evropski ravni," menijo v Talumu.