Vprašanje, ki zanima tudi podjetja: kdaj bo Ljubljana energetsko zelena?

Direktorica Danfoss Trate Saška Rihtaršič je nedavno v pogovoru za Forbes Slovenija dejala, da je bila Ljubljana med vsemi lokacijami danske skupine izbrana za pilotni projekt razogljičenja. Tu nameravajo do leta 2025 postati ogljično nevtralni.

A povedala je tudi, da vse ni v njihovih rokah: proizvodnjo v Stegnah v Ljubljani namreč ogrevajo z daljinsko toploto. Priklopljeni so torej na sistem Energetike Ljubljane, posledično se pri izračunu ogljičnega odtisa upošteva razmerje energentov, ki jih Energetika uporablja za proizvodnjo toplote. To pa sta trenutno pretežno premog in plin, lesna biomasa pomeni okrog 15 odstotkov.

“Ker vidimo, da ljubljanska toplarna do leta 2025 ne bo povečala deleža nizkoogljičnih energentov, zdaj raziskujemo, kako zmanjšati porabo toplote. Eden od načinov je, da uporabimo toploto, ki jo ustvarimo sami,” je dejala Rihtaršič in priznala, da za ta izziv še nimajo rešitve.

Plin, biomasa, odpadki, sonce

Preverili smo, kaj v prestolnici delajo za to, da bi razogljičili ogrevanje – torej sistem daljinske toplote in plinsko omrežje, prek katerih oskrbujejo štiri petine stanovanj, a tudi mnoga podjetja v prestolnici. In prav pri podjetjih je časa malo, saj bodo verjetno tudi kupci (polizdelkov) vse pogosteje to zahtevali v želji po razogljičenju celotne dobavne verige.

Na ljubljanski občini in v Energetiki Ljubljana pravijo, da je trenutno njihov prioritetni cilj razogljičenje sistema daljinske toplote. “Prizadevamo si, da bi do leta 2030 lahko dosegli naslednje deleže oziroma razmerje med energenti: 30 odstotkov plin, 30 odstotkov biomasa, 30 odstotkov odpadki, 10 odstotkov sonce,” pravijo. Tudi leta 2030 bo torej v energetski mešanici prestolnice še vedno ‘fosilni’ zemeljski plin.

Za začetek umik premoga

Prva prioriteta je trenutno zagon nove plinsko-parne enote (PPE-TOL), kjer teče faza vročih testiranj. Zagon bo omogočil umik večine (okoli 70 odstotkov) premoga iz Ljubljane, pravijo na občini.

Sledi povečanje uporabe lesne biomase; v Energetiki Ljubljana napovedujejo, da bodo del obstoječe premogovne tehnologije v toplarni zamenjali s kotli na biomaso in s tem podvojili delež uporabe lesne biomase. Že zdaj so sicer, kot pravijo, največji uporabnik lesne biomase za energetske namene v Sloveniji.

Samooskrbo z energenti pa nameravajo povečati tudi z izgradnjo energetskega objekta, v katerem bodo toploto in elektriko proizvajali iz domačega goriva iz komunalnih odpadkov. Gre za projekt tako imenovane sežigalnice, gradnjo katere podpirajo tudi ljubljanski svetniki vladajoče Svobode. Za zdaj še ni znano, kje bi stala, po poročanju N1 so v igri tri lokacije v mestu. Mladina pa je nedavno poročala, da bo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra, ki prihaja iz vrst Svobode, v kratkem dalo v javno obravnavo spremembe uredbe o sežiganju komunalnih odpadkov. Osrednji projekt v uredbi naj bi bila sežigalnica, država pa naj bi ljubljanski občini tudi pomagala najti denar.

Namesto krčenja razogljičenje plinskega omrežja

Drugi veliki izziv občine pa je plinsko omrežje. Tu je pravkar v državnem zboru (DZ) novela energetskega zakona (EZ-2), ki med drugim omejuje podeljevanje novih koncesij za distribucijo plina in nasploh rabo plina.

Na ljubljanski občini temu nasprotujejo; sami menijo, da se je bolje osredotočiti na razogljičenje plinskega omrežja. Mestna občina Ljubljana je tako v odzivu na predlog EZ-2, ki ga je poslala v DZ, navedla, da bo do leta 2032 na področju plina za gospodinjstva in javne stavbe zagotovila 100-odstotno obnovljive vire.

Vprašali smo jih, kako bi razogljičili plinsko omrežje – gre namreč za vprašanje, s katerim se veliko ukvarja tudi energetsko intenzivna industrija (steklarne, na primer, porabijo veliko plina), a zanesljive alternative za zdaj ni. V Ljubljani rešitev vidijo v biometanu.

Ideja je, da bi zgradili novo vstopno točko za biometan in na distribucijsko omrežje priključili obstoječega proizvajalca biometana. Energetika Ljubljana je v pogovorih tudi z drugimi potencialnimi dobavitelji biometana iz Slovenije, manjši delež količin pa bi kupovali na evropskem trgu, pravijo.

Kot pravijo na občini, so preučili različne scenarije razogljičenja odjemalcev, ki danes uporabljajo plin, izziv pa je predvsem zima, ko so potrebe največje. Scenarij z bioplini naj bi bil najboljši tako s stališča potrebnega finančnega vložka kot tudi same fizične izvedljivosti, pravijo. Dodajajo pa, da je zelo pomembno, da država ustvari ustrezne pogoje za razvoj proizvodnje obnovljivih plinov v Sloveniji, podobno kot je to urejeno že vrsto let za spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.

Tri hidroelektrarne na Ljubljanici, hranilnik, vodik …

Energetika Ljubljana ima sicer v načrtu tudi postavitev večje toplotne črpalke in baterijskega hranilnika.

Delež obnovljivih virov energije pa bodo povečali še s postavitvijo treh hidroelektrarn v okviru projekta vzpostavitve plovne infrastrukture in energijske izrabe Ljubljanice. Postavili bi jih pri Plečnikovi zapornici na Ambroževem trgu, v Gruberjevem prekopu in pod Sotočjem. Projekt je ocenjen na 45 milijonov evrov, elektrarne pa naj bi po preteklih ocenah Energetike pokrile približno 75 odstotkov potreb razsvetljave prestolnice.

Načrtujejo še lastno proizvodnjo zelenega vodika, vključno s postavitvijo vodikove polnilnice, ki bo namenjena predvsem rabi v prometu.