Podjetje, ki je prodalo polovico proizvodnje, še preden jo je sploh zagnalo

Proizvodnja jekla je eden največjih svetovnih onesnaževalcev. Po navedbah Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije na panogo odpade približno pet odstotkov vseh emisij ogljikovega dioksida v EU in sedem odstotkov svetovnih izpustov.

V luči zelenega prehoda zato jeklarji pospešeno vlagajo v nove in čistejše tehnologije. Med vodilnimi imeni tranzicije sektorja je švedski start up H2 Green Steel, ki v mestu Boden na severu gradi prvi zeleni proizvodni obrat. Po navedbah družbe bo nova tovarna v okolje izpustila okoli 95 odstotkov ogljikovega dioksida manj.

Po navedbah H2 Green Steel bo nova tovarna v okolje izpustila okoli 95 odstotkov ogljikovega dioksida manj.

Med glavnimi podporniki Microsoft in Siemens

Podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 2020, za zdaj še ne proizvaja. Trenutno vse svoje napore vlaga v čimprejšnji zagon novodobne jeklarne. Po navedbah Reutersa je H2 Green Steel do danes zbral približno 6,5 milijarde evrov, pri čemer dobro milijardo in pol pomeni lastniško, ostalo pa dolžniško financiranje.

Med glavnimi podporniki novega projekta so Microsoftov podnebni sklad, Siemensova finančna divizija ter singapurska državna investicijska sklada GIC in Temasek. Prispevala je tudi Evropska unija, ki je startupu iz inovacijskega fonda odobrila četrt milijarde subvencije.

»Tega projekta ni nihče preučil tako podrobno kot naši finančni podporniki,« so na spletni strani podjetja zapisali izjavo prvega moža zelenega jeklarja Henrika Henrikssona, ki je prej dobrih pet let zasedal položaj glavnega izvršnega direktorja Scanie.

Tega projekta ni nihče preučil tako podrobno kot naši finančni podporniki.

Henrik Henriksson, H2 Green Steel

Zelena elektrika namesto premoga

Obljube nižjih izpustov temeljijo na izkoriščanju obnovljivih virov energije in vodika pri proizvodnji jekla. Namesto tradicionalnega premoga in koksa bo plavže poganjala elektrika, nova tovarna pa bo imela tudi lastno proizvodnjo vodika, potrebnega za izdelavo jekla. Celotni proces bo zahteval ogromne količine električne energije – po navedbah analitske družbe GMK Center med 13 in 15 teravatnih ur letno – ki pa bo v celoti pridobljena brez fosilnih goriv.

Podjetje je velik del svojih energetskih potreb že pokrilo z dolgoletnima dobavnima pogodbama z norveškim lastnikom hidroelektrarn Statkraft in finsko energetsko družbo Fortum, poleg tega pa dodatno električno energijo išče tudi pri velikih nordijskih vetrnih farmah, kot sta Svea Vind in Bores Krona.

Glavni proizvodni dejavniki so igrali odločilno vlogo pri izbiri lokacije za novi obrat. »Švedska ima odlično električno omrežje,« pravi Lina Håkansdotter, direktorica trajnostnega razvoja in korporativnih zadev. Dodaja, da država že desetletja skoraj ne potrebuje več fosilnih goriv in se vse bolj usmerja v razvoj obnovljivih alternativ, piše na spletni strani podjetja. Posebej na severu Švedske v zadnjih letih proizvodnja hidroelektrarn presega povpraševanje, zaradi česar je bil Boden še posebej privlačna izbira.

Poleg tega se mesto lahko pohvali z bližino dobre logistične infrastrukture. Slednje je H2 Green Steel že izkoristil, saj je pristanišče Luleå izbral za svoj glavni transportni center. Precej manj sreče pa je imela družba z lokalnim železom, saj je družba LKAB, ki upravlja s tamkajšnjim rudnikom, sporočila, da nove jeklarne ne bo zmožna oskrbovati. Posledično bo H2 uvažal kanadsko in brazilsko železovo rudo – avgusta lani je sklenil posel z rudnikoma Rio Tinto in Vale.

Polovica proizvodnje že prodana

Čeprav je časovnica za končanje jeklarne postavljena v leto 2025, podjetje svoje zmogljivosti že aktivno prodaja. Po navedbah Reutersa je družba že oddala dobro polovico svoje začetne letne zmogljivosti. Ta bo sprva znašala približno 2,5 milijona ton jekla na leto, do 2030 pa načrtujejo povečanje na okoli pet milijonov ton.

Med odjemalci so že BMW, Mercedes-Benz, Volvo, Electrolux in Miele.

V začetku se je podjetje osredotočilo predvsem na avtomobilske proizvajalce, kot so BMW, Mercedes-Benz in Volvo, a se je povpraševanje po zelenem jeklu izkazalo za precej bolj splošno. Svoj del prihodnje proizvodnje so tako med drugim rezervirali tudi proizvajalci gospodinjskih aparatov, kot sta Electrolux in Miele ter nekateri veliki igralci predelave jekla.

Perspektivna panoga

H2 Green Steel je trenutno eden izmed vodilnih igralcev zelenega jeklarstva. Perspektivnost panoge z naročili najbolje podkrepi sam. »Ocenjujemo, da bo v EU povpraševanje po nizkoogljičnem jeklu do leta 2030 znašalo med 20 in 29 milijonov ton letno,« je v poročilu družbe GMK Center zapisal glavni analitik Andriy Tarasenko.