Bitka za slovenskega kupca: kateri trgovec zmaguje
V borbi za prvo izbiro slovenskega kupca se Spar zadnja leta približuje največjemu Mercatorju, ki pa je tik pred prevzemom Engrotuša.
Povprečen Slovenec redno obiskuje tri ali štiri različne trgovce z živili. V pandemiji se je to število zmanjšalo, saj so ljudje zaradi omejitvenih ukrepov skoncentrirali nakupe na enem mestu. Ko so se začele podražitve, pa so ljudje znova začeli obiskovati več trgovcev, nam je pred časom dejal direktor Spara David Kovačič.
V času draginje se je zgodil tudi premik k trgovskim blagovnim znamkam. “V Sparu smo ga pričakovali, saj obstajajo analize, da se je v vsaki recesiji, recimo v Veliki Britaniji in ZDA, delež teh znamk povečal,” je povedal Kovačič. Še ena značilnost slovenskega kupca je, da veliko kupuje izdelke v akcijah, po navedbah direktorja enega od mesnopredelovalnih podjetij se v Sloveniji 75 odstotkov mesa proda v akciji.
Slovenski kupec je torej precej mobilen, tekma med trgovci za njegove evre pa srdita. “Kaj bo na naslovnici naslednjega letaka, je huda poslovna skrivnost, ekipe v podjetjih pa vsak teden po izidu letakov sestankujejo, primerjajo cene izdelkov s konkurenco in analizirajo razloge za vsak cent razlike,” nam je v neuradnem pogovoru povedal sogovornik iz enega od trgovskih podjetij.
Kdo v tej bitki dobiva in kdo izgublja?
Štirimilijardna pogača na sedem kosov
Podatki kažejo, da sedem trgovcev obvladuje praktično celoten trg maloprodaje z živili. Tržnih deležev se iz javno dostopnih podatkov ne da izračunati, saj vsi trgovci ne delijo prodaje na malo- in veleprodajo. Spar, denimo, tega podatka ne objavlja. Tako smo za izračun tržnih deležev, ki jih navajamo v spodnji grafiki, upoštevali celotne prihodke od prodaje sedmih največjih trgovcev, ki pa vključujejo tudi prodajo drugim podjetjem (denimo gostincem), kar sicer ne sodi v trgovino na drobno.
Dodajmo še, da imajo trgovci zelo različne prodajne portfelje, na primer trgovine Jager verjetno velik del prodaje ustvarijo s tehničnim blagom, tudi Mercator ima velik segment tehnike. Spar ima tudi svoje restavracije, ki jih drugi nimajo, Tuš ima drogerije.
V tej primerjavi je imel v letu 2018 Mercator 1,22 milijarde evrov prihodkov v Sloveniji in 33,9-odstotni tržni delež, predlani pa 1,26 milijarde prihodkov in 28,8-odstotni tržni delež (podatkov za lani še ni). Na drugem mestu je Spar, ki je imel 768 milijonov evrov prodaje v 2018 in 21-odstotni tržni delež, predlani pa 975 milijonov evrov prodaje in 22,2-odstotni tržni delež.
Precej za največjima se bije boj med dvema diskontnima trgovcema, Hoferjem in Lidlom. Prvi je imel v 2022, upoštevajoč celotno prodajo, 14,6 odstotka trga, drugi 12,8 odstotka. Peti največji Engrotuš pa je imel 10,7 odstotka.
Tu omenimo, da imamo v Sloveniji tudi druge živilske trgovce, na primer Leclerc z dvema velikima trgovinama, primorska trgovska veriga Fama, ki pa imajo zelo majhen tržni delež.
Kot rečeno, pa je zgornja primerjava precej v grobem, ker upošteva tudi veleprodajo, ki je za nekatere zelo pomembna. Mercator denimo v tem segmentu ustvari slabo četrtino prihodkov, veliko jih ima tudi Engrotuš. Če bi ta segment izvzeli, bi se razmerja v trgovini na drobno pomembno spremenila. Izračuni čez palec kažejo, da bi imela Spar in Mercator vsak po četrtino trga, dejanska razlika v tržnem deležu v trgovini na drobno pa bi bila manjša od ene odstotne točke. Sledila bi Hofer in Lidl s 16 oziroma 14 odstotki ter Engrotuš z 8,5 odstotka.
V Mercatorju so nas sicer opozorili, da pri njih v veleprodajni segment šteje tudi 141 franšiz ter da tudi v njihovih cash & carry veleprodajnih trgovinah kupujejo fizične osebe – da torej del veleprodaje teoretično pade pod trgovino na drobno. A številk ne razkrivajo. Izračuni, ki jih zanje izdeluje neimenovana zunanja institucija, kažejo, da ima Mercator okoli 30-odstotni tržni delež, pravijo in dodajajo, da se ta v obdobju od 2018 do 2022 ni pomembno spreminjal.
Čakajoč na zeleno luč za prevzem Tuša
Mercator je imel sicer konec leta 2022 v Sloveniji 464 trgovin, Spar pa je podoben tržni delež dosegal s precej manjšo prodajno mrežo; ima namreč 115 svojih in 25 franšiznih trgovin. Prejšnji teden je odprl hipermarket v Slovenj Gradcu, včeraj pa še trgovino v Majšperku. Mercator bo letos odprl štiri nove enote, dodatno širitev pa bo prinesel pričakovani prevzem Tuša, ki je konec leta 2022 imel 108 trgovin, 163 franšiz in 43 drogerij.
V Mercatorju pravijo, da gre pri prevzemu "za strateško pomemben projekt, ne samo za Mercator in Tuš in njune zaposlene, temveč tudi za celotno verigo proizvodnje in predelave hrane oziroma za temelje dolgoročnega razvoja pridelovalne in predelovalne panoge v Sloveniji". Zagotavljajo, da bo Mercator tudi v prihodnje ostal najpomembnejši in največji partner slovenskih dobaviteljev.
Da jih mika naslov največjega, pa v pisnih odgovorih za Forbes Slovenija namignejo tudi v Sparu. Kot pravijo, nadaljnje izvajanje strategije v smeri kakovostne ponudbe po ugodnih cenah, sodobnih pristopov k nakupovanju in spodbujanja trajnostnega obnašanja vidijo kot ključne korake, ki "bodo Spar Slovenija utrdili kot vodilnega trgovca na trgu v Sloveniji, tako po izbiri kupcev kot po tržnem deležu".
Natančnejše podatke o razdelitvi trga bo dala analiza varuha konkurence, ki ima od konca oktobra na mizi prošnjo za presojo Mercatorjeve prevzemne ponudbe za Tuš. Iz odločitve bo razvidno, ali ima združena trgovska družba prevladujoč položaj na trgu. Meja je 40 odstotkov, grobi podatki pa kažejo, da bi jo lahko Mercator in Tuš skupaj presegla. Tu omenimo, da prevladujoč položaj ni kazniv ali prepovedan, je pa tako podjetje podvrženo strožjim pravilom, da dodatno ne slabi konkurence.
Diskonti prišli v mesta
Še naprej pa se povečuje tudi tržni delež diskontov. Če sta si bila še pred šestimi leti Hofer in Lidl po tem kriteriju blizu s Tušem, sta imela predlani že lepo prednost. Pri tem je Lidl med 2018 in 2022 beležil močnejšo rast od Hoferja.
Nemška diskontna trgovca in njun italijanski konkurent Eurospin so si pot na slovenskem trgu utirali z gradnjo samostojnih trgovin ob prometnicah, na obrobju mest oziroma v trgovskih središčih.
V zadnjih dveh letih pa so agresivno zakorakali tudi v mesto. V Ljubljani je bilo pred tem širše središče rezervirano predvsem za trgovine Mercatorja in nekaj Sparov, ki so svoje mesto našle v pritličju poslovnih in stanovanjskih stavb.
Hofer z 92 trgovinami, Lidl jih ima 68
Trend približevanja centru v zadnjem letu narekuje Lidl, ki je svoje trgovine odprl v spodnji etaži Šumija in novogradnji na Masarykovi ter v soseski Bellevue Living nasproti Tivolija (ter še v nekoliko bolj oddaljeni stolpnici Spektri v Šiški). Lanskega aprila se je središču prestolnice z novo poslovalnico v Situli približal še Eurospin, medtem ko je Hofer že pred leti odprl trgovino v Vili Urbani na Poljanskem nasipu.
Med diskonti ima največ trgovin Hofer, ki jih je od leta 2005, ko je vstopil na naš trg, odprl 92. Lidl je v Slovenijo prišel le leto za nemškim tekmecem in je v tem času odprl 68 trgovin, od tega pet v zadnjih dveh letih.
Velikost je nekaj, kdo pa je najbolj dobičkonosen?
Prodaja trgovcev je zadnji dve leti rasla tudi zaradi inflacije in draginje, ki pa ne prinaša nujno tudi višjih dobičkov. Pregledali smo tudi kazalnik uspešnosti poslovanja, tako imenovano EBIT-maržo, ki meri dobiček iz poslovanja glede na prihodke. Predlani je daleč najboljše razmerje imelo podjetje Jagros, lastnik trgovin Jager, sicer pa so tu diskontni trgovci precej boljši od klasičnih.
Spar v širitev skladišča, Hofer v zeleni prehod
Na vprašanje o načrtovanih naložbah v Sparu povedo, da bodo letos začeli širiti skladišče na Letališki cesti v Ljubljani, kjer je tudi sedež uprave družbe. "Ocenjujemo, da bo to ena večjih trgovskih investicij v Sloveniji letos, ki jo bomo v večini delali s slovenskimi izvajalci," pravijo.
V Hoferju pa pravijo, da se bodo v prihodnjih letih osredotočali predvsem na investicije s področja zelenega prehoda. Vse strehe svojih trgovin želijo prekriti s sončnimi elektrarnami, vzpostaviti mreže polnilnic za električna vozila, vlagali pa bodo tudi v posodobitev hladilne tehnike.
