NLB Skupina z rekordnim dobičkom in lepo novico za delničarje

NLB Skupina je lani ustvarila 550,7 milijona evrov dobička po obdavčitvi, je prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočila največja banka v Sloveniji. Ta ima poslovalnice na šestih trgih – poleg Slovenije še v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori, Makedoniji in na Kosovu –, skupno pa zaposluje osem tisoč ljudi.

Skupina je na vseh trgih skupaj lani dosegla 25,9 milijarde evrov bilančne vsote. Čisti prihodki iz poslovanja so znašali 1.093,3 milijona evrov, kar je 37 odstotkov več kot v 2022.

Rast so poganjale višje obrestne mere. Neto obrestni prihodki so lani znašali 833,3 milijona evrov in so se glede na leto pred tem povečali za 65 odstotkov, kažejo nerevidirani rezultati skupine. Letna neto obrestna marža skupine se je močno izboljšala: dvignila se je za 1,21 odstotne točke, na 3,5 odstotka.

Neobrestni prihodki so se medtem na letni ravni zmanjšali za 11 odstotkov, na okroglih 260 milijonov evrov. Velik del znižanja gre na račun enkratnih dogodkov, ki so neobrestne odhodke povečali za 20 milijonov evrov: pet milijonov evrov je banka namenila za donacije po poplavah v Sloveniji, 15,3 milijona evrov pa za prilagoditvene izgube zaradi regulacije obrestnih mer na stanovanjska posojila v NLB Komercijalni banki Beograd.

Rezultat pred oslabitvami in rezervacijami je pod črto 591,4 milijona evrov, kar 75 odstotkov več kot v 2022. Čisti poslovni izid pa je znašal 550,7 milijona evrov, 23 odstotkov več kot v 2022.

Dvakrat višja dividenda

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je izrazil zadovoljstvo ob objavi rezultatov, hkrati pa se zavedajo, da prinašajo tudi večjo odgovornost. “Omogočajo nam znatno povišanje izplačila dividend na 40-odstotno izplačilo dobička preteklega leta, kar za leto 2024 znaša 220 milijonov evrov,” je povedal.

Gre za stoodstotno povišanje izplačila glede na izplačilo dividend v letu 2023, s katerim se NLB močno približuje cilju, da bo do konca 2025 izplačala za pol milijarde evrov dividend. Država kot največja delničarka oziroma proračun bosta bogatejša za 55 milijonov evrov.

Ostalo bo, kot je razumeti, banka dala na stran za morebitne nove prevzeme. Lani je, spomnimo, NLB od sklada Apollo kupila Summit Leasing Slovenija. Po pridobitvi dovoljenj bo banka vodilna lizing hiša v Sloveniji, prevzem ji odpira tudi vrata na hrvaški trg.

Stabilni prihodki kljub padcu obrestnih mer

Po besedah Brodnjaka NLB gradi trdne temelje, ki omogočajo nadaljnjo rast vrednosti skupine na vseh obstoječih trgih, morebiti pa tudi na nekaterih novih v ciljni domači regiji.

Pri napovedih se naslanjajo na, kot navajajo, prevladujoče tržno mnenje, da bodo obrestne mere do konca letošnjega leta nižje za približno 1,5 odstotne točke. Kljub temu letos pričakujejo podoben nivo prihodkov kot lani, malo prek 1,1 milijarde evrov, prihodnje leto pa okoli 1,2 milijarde evrov.

Banka bo 9. maja na dnevu vlagateljev, ki ga organizira, razkrila podrobnosti nove srednjeročne poslovne strategije.

Za poplave 170 milijonov evrov

NLB je sicer za odpravo posledic poplav donirala 9,5 milijona evrov. Od tega so štirje milijoni evrov šli dvajsetim najbolj prizadetim slovenskim občinam za trajnostno obnovo in naložbe, pet milijonov pa v sklad za obnovo. Kot smo pisali, je to največja donacija v sklad.

Z januarjem pa je bil uveden tudi davek na bilančno vsoto bank, ki ga bo banka prvič plačala prihodnje leto. V naslednjih petih letih bo plačevala po okoli 30 milijonov evrov letno. Upoštevajoč davek in donacije, bo banka za obnovo po naravnih nesrečah prispevala več kot 170 milijonov evrov, so napovedali.

Sedmino dali državi

Davek na bilančno vsoto dviguje tudi efektivno davčno stopnjo. Gre za realno stopnjo obdavčitve dohodkov podjetja, ki sicer v Sloveniji znaša 19 odstotkov, a se ta stopnja lahko predvsem zaradi različnih davčnih olajšav in pravice do pokrivanja davčnih izgub iz prejšnjih obdobij zmanjša.

V primeru NLB ta stopnja zdaj (brez upoštevanja prevrednotenja odloženih terjatev za davek, neobdavčljivih dividend in neobdavčenih sprostitev oslabitev kapitalskih naložb) znaša 11 odstotkov. Če prištejejo še prostovoljne prispevke, ki so jih lani plačali državi in občinam, pa 14 odstotkov. Na ravni skupini pa je stopnja 12-odstotna.