Zakaj so traktorji na ulicah evropskih mest in vre tudi med slovenskimi kmeti

V zadnjih mesecih so traktorji zasedli ulice mnogih evropskih mest, vključno z Brusljem, v katerem so kmetje 1. februarja Evropski parlament obmetavali z jajci, pred poslopje odvrgli gnoj in prižgali kresove. Doslej so se protesti kmetov zvrstili v Nemčiji, Franciji, Italiji, Španiji, Grčiji, Belgiji, Bolgariji, na Nizozemskem, Portugalskem, Poljskem, Slovaškem in Češkem.

Nezadovoljstvo kmetov je posledica več dejavnikov. Agrarni ekonomist in profesor na Biotehniški fakulteti Emil Erjavec razloge za proteste strne v tri sklope: slabši ekonomski položaj kmetov, ki je posledica visokih stroškov in nizkih odkupnih cen; spreminjanje kmetijske politike zaradi evropskega zelenega dogovora; in socialni oziroma strukturni razlogi.

“Večina kmetov v Evropi ima težave z nasledniki. Imamo ostarelo delovno silo, ki ne ve, kaj se bo z njimi dogajalo, mladi pa težko prevzemajo kmetije. Vse to kmete vodi na ulice,” pravi Erjavec.

Evropska komisija in odločevalci v Nemčiji in Franciji so že napovedali umik ali omilitev ukrepov, ki so kmete najbolj razburili. To kaže tudi na politično občutljivost protestov, ki prihajajo tik pred junijskimi evropskimi volitvami, pa tudi v času parlamentarnih volitev v mnogih državah članicah. Uveljavljene stranke se bojijo, da bi se jeza podeželja prelila v volilne zmage populistične desnice.

Zastoji od Pariza do Prage

Glavna podoba kmečkih protestov so dolge kolone traktorjev na avtocestah in glavnih vpadnicah evropskih mest. V Berlinu so se kmetje v začetku januarja podali do Brandenburških vrat, več tisoč traktorjev pa je oviralo promet tudi v drugih mestih po državi. V Franciji so presenetili z blokado avtocest v Parizu, Lyonu in Toulousu.

Grški kmetje so se pripeljali v drugo največje mesto Solun. Na Portugalskem so s traktorji zaprli štiri mejne prehode v Španijo, sicer največjo evropsko izvoznico kmetijskih proizvodov. V Španiji se je v sredo več sto traktorjev zgrnilo nad prestolnico Madrid.

Protesti so že lani izbruhnili v državah vzhodne Evrope zaradi poplave ukrajinskih kmetijskih proizvodov v EU. Najbolj vroče je še vedno na Poljskem, kjer so v zadnjem mesecu kmetje s traktorji zavzeli ceste več mest. Blokirajo tudi mejne prehode z vzhodno sosedo. V protestu so poljski kmetje pred dnevi na meji odprli železniški vagon z ukrajinskim žitom, ki so ga raztresli po tleh.

V zadnjem tednu so se traktorji pojavili v Pragi, manjši protesti v zadnjem tednu pa napovedujejo novo zaostritev tudi na Slovaškem. Tudi v Sloveniji so se protesti pred dnevi začeli v Savinjski dolini, kjer duhove burijo suhi zadrževalniki vode. Ti varujejo pred poplavami, kmetje pa opozarjajo, da se morajo zaradi njih odreči delu zemlje.

Kdo protestira

“Sodeč po traktorjih po Evropi, protestirajo večji kmetje. Prav ti so zelo odvisni od subvencij in jih zdaj moti, da bodo morali za subvencije biti bolj okolju prijazni, da bodo morali manj gnojiti in podobno,” meni Erjavec.

Dodaja, da protestirajo tudi mladi kmetje iz srednje velikih kmetij, ki so se odločili za kmetovanje, zdaj pa so pod hudim pritiskom preobrazbe sektorja. “Malih kmetij praktično ni v teh protestih, čeprav se o njih veliko govori. Te so že tako na robu življenjskega ciklusa; vprašanje, ali imajo naslednike. Tudi v Sloveniji,” pravi agrarni ekonomist.

Lokalni razlogi za proteste

Ponekod so proteste sprožili specifični ukrepi na ravni držav. To velja za Nemčijo, kjer je kmete razburilo, da je vlada zaradi varčevanja pri proračunu odpravila davčne olajšave za rabo dizla pri kmetijski mehanizaciji.

Tudi v Franciji je vlada želela povečati davke na dizel. A je kmalu po izbruhu protestov obrnila ploščo, zamaknila nekatere druge ukrepe in kmetom obljubila 150 milijonov evrov pomoči.

Na Nizozemskem je bil jabolko spora zakon, ki je v želji po zmanjšanju emisij dušika načrtoval odkup in zaprtje mnogih živinorejskih kmetij. Te so eden glavnih virov izpustov dušika v državi, a obenem razlog, da je Nizozemska ena vodilnih izvoznic mleka in mesa. Spor se sicer vleče že od leta 2019, ko je vlada prvič predlagala ukrep. Odziv je bil takojšen, saj se je že teden dni pozneje nad večja mesta zgrnilo več kot 2.000 traktorjev.

Poceni uvoz

Kmete po vsej Evropi – vključno s Slovenijo – razburja poceni uvoz iz drugih držav. Ta je cenejši med drugim zato, ker ni podvržen tako strogim okoljskim standardom. V državah vzhodne Evrope je problematičen zlasti uvoz poceni pšenice, sladkorja in perutnine iz Ukrajine.

Po začetku vojne je namreč EU odpravila carine na ukrajinski uvoz, saj ta država – ena ključnih izvoznic – zaradi ruske črnomorske blokade ni mogla izvažati na tradicionalne trge v Afriki in na Bližnjem vzhodu. Tarife so nato enostransko uvedle sosede Ukrajine, vključno s Poljsko, saj so se ukrajinski proizvodi stekali predvsem na njihove trge.

V zahodni Evropi pa razburja prostotrgovinski sporazum med EU in skupnostjo latinskoameriških držav Mercosur. Tega evropske države sicer še niso potrdile, čeprav pogajanja potekajo že več kot dve desetletji. Evropski kmetje, zlasti v Franciji, opozarjajo na poplavo cenejših kmetijskih izdelkov iz držav Latinske Amerike. Zaradi pritiska kmetov je nestrinjanje z obstoječim dogovorom že izrazil francoski predsednik Emmanuel Macron, pridružuje se mu tudi irski premier Leo Varadkar.

Spremembe kmetijske politike

Kmetje po vsej celini ostro nasprotujejo tudi novim pogojem za pridobitev sredstev iz naslova Skupne kmetijske politike EU. Aktualna politika za obdobje 2023–2027 vsako leto kmetom nameni 55 milijard evrov, a morajo ti zadostiti vse več pogojem na področju varovanja okolja in izpustov toplogrednih plinov.

Novi pogoji so del Evropskega zelenega dogovora, zakonodajnega svežnja, s katerim želi EU postati ogljično nevtralna do leta 2050. Kmetijstvo pomeni 11 odstotkov vseh evropskih emisij, EU pa se za zmanjšanje izpustov zavzema s strategijo Farm to Fork (Od vil do vilic). Ta med drugim predvideva prepolovitev uporabe pesticidov v kmetijstvu, zmanjšanje rabe gnojil za petino, namenjanje več obdelovalnih površin nekmetijski rabi (na primer tako, da ostane v prahi ali da se zasadi neproduktivna drevesa) in podvojitev ekološke pridelave na četrtino vseh kmetijskih zemljišč.

Skupna kmetijska politika temelji predvsem na ekonomiji obsega, kar je vodilo v konsolidacijo sektorja. Število kmetij v EU se je od leta 2005 zmanjšalo za več kot tretjino.

Nujnost sprememb v načinu pridelave poudari tudi Erjavec. “Stvari so jasne: takšna pridelava hrane ne more obstajati, ti sistemi so nevzdržni. Mi ne moremo nikoli delati proti planetu in naravi,” pravi.

Kmetje najostreje nasprotujejo prepolovitvi rabe pesticidov. Pravijo, da bo to škodilo njihovemu pridelku in ogrozilo proizvodnjo hrane. Na protestu v Bruslju 1. februarja so od predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki se bo letos potegovala za nov mandat, iztržili umik tega predloga. Obenem je komisija za eno leto zamaknila ukrep, ki subvencije veže na zahtevo, da kmetje vsaj štiri odstotke obdelovalnih površin pustijo v prahi. Von der Leyen je obljubila tudi “zasilno zavoro”, ki naj bi omejila dotok ukrajinskega žita v vzhodno Evropo.

Tudi v Sloveniji vre, danes protest

Stanje stvari po Erjavčevih besedah velja tudi za Slovenijo. “V slovenskem kmetijstvu vre,” pravi. Od lanskih protestov še ni bilo novih zaostritev le zato, “ker se v Sloveniji na področju kmetijske politike praktično nič ne dogaja. Že 10 mesecev smo tako rekoč brez oblasti na tem področju in se kmetje nimajo niti komu pritoževati.”

Pred tednom dni se je nova resorna ministrica Mateja Čalušić skupaj z ministrom za naravne vire in prostor sestala z deležniki v kmetijstvu in prisluhnila njihovim stavkovnim zahtevam. Pogajanja so bila pred tem prekinjena zaradi razrešitve prejšnje ministrice Irene Šinko oktobra lani.

Kmetijska zbornica je v torek računala na sestanek tudi s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem, ki pa je bil pet pred dvanajsto odpovedan. Govorili naj bi o tako imenovanih OMD- plačilih. Ta so namenjena območjem z naravnimi ali drugimi omejitvami, kjer so težje pridelovalne razmere, in se podeljujejo glede na hektar obdelovalnih površin. S 1. januarjem lani uveljavljeno dohodninsko novelo pa se polovica teh plačil šteje v dohodninsko osnovo (da so torej subvencije obdavčene).

Z ministrstva za finance so za STA sporočili, da so se v ponedeljek sestali s predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Dogovorili naj bi se, da bo kmetijsko ministrstvo pripravilo analizo metodologije za določanje katastrskega dohodka in OMD-plačil.

V slovenskem kmetijstvu vre. V Sloveniji smo na področju kmetijske politike že 10 mesecev tako rekoč brez oblasti in se kmetje niti nimajo komu pritoževati.

Emil Erjavec, agrarni ekonomist

Z ministrstva za kmetijstvo pa so sporočili, da je pogoj za spremembe zakona o dohodnini priprava analize, ki bi pokazala direktni vpliv OMD na posamezno kmetijsko gospodarstvo in širše, tudi vpliv tako na trajnostni razvoj kmetijstva kot na prehransko varnost prebivalcev. Analiza bo predvidoma zaključena do aprila letos in bo podlaga za spremembo zakona o dohodnini. “Čas, da se rešitev, sprejemljiva za vse organizacije, najde, je do letošnje jeseni,” so navedli za STA.

Ne glede na to so v kmetijski zbornici napovedali, da bodo, če sestanka s finančnim ministrom ne bo do 27. februarja, kmetijske organizacije stopnjevale proteste.

Kmečke organizacije iz osrednje in vzhodne Evrope so za četrtek napovedale skupne proteste proti evropski kmetijski politiki, poroča portal Euractiv. Tem naj bi se “na več lokacijah” pridružili tudi slovenski kmetje z opozorilnim protestom, nam je potrdil predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič.

Kaj pravita dva mlada kmeta

Da se že od protestov aprila lani, ko so traktorji prišli v Ljubljano, ni premaknilo nič, opozarjata tudi dva mlada kmeta iz Gorenjske, s katerima smo govorili. Kot ključne probleme izpostavljata vse strožje pogoje za pridobitev evropskih sredstev in nezmožnost tekmovanja s poceni uvozom, ki tem pogojem ni podvržen.

Prvi je sadjar iz Podbrezja s 15 hektarji obdelovalnih površin, ki ni želel biti imenovan. Poleg sadja prideluje tudi krompir in vzreja živino. Na kmetiji pridelujejo predvsem jabolka, kjer opažajo razlike v načinu pridelave že med članicami EU. Pridelava je v Sloveniji bolj omejena kot drugod, pravi. “Pri nas govorijo samo, česa ne smeš, medtem pa uvažamo jabolka, ki so škropljena s sredstvi, ki so pri nas prepovedana.”

Enako meni gorenjski pridelovalec krompirja in čebule, ki prav tako ni želel biti imenovan. “Evropa je čisto zabredla,” je prepričan. “Hočemo biti bolj zeleni, a s tem samo škodimo lastnim kmetom. Na koncu namreč uvažamo še manj ekološko hrano iz drugih držav.”

Pravi še, da uradniki, ki postavljajo pogoje, ne poznajo zemlje tako dobro kot tisti, ki jo več let obdeluje. Zdi se mu tudi, da so kmetje prepuščeni sami sebi, saj jih predstavniki, vključno s kmetijsko zbornico, ne zastopajo dovolj. Kot pravi, imajo kmetje v Franciji 400 zahtev, slovenski kmetje jih imajo 20, kmetijska zbornica pa se z vlado pogaja o šestih.

Subvencije in pravična tržna cena

Oba kmeta sta kritična do sistema subvencij in pomanjkanja posluha uradnikov.

“Moje mišljenje je: subvencije naj ukinejo in kmetom plačajo pravično ceno. Veliko ljudi govori, koliko so šle cene v trgovini gor. Naj se vprašajo, kakšne so odkupne cene za kmete. Če bi kmetje dobili normalno odkupno ceno, bi bilo čisto drugače in subvencij sploh ne bi potrebovali,” pravi gorenjski sadjar.

Zaradi vojne v Ukrajini so se evropskim kmetom tudi občutno povišali vhodni stroški za energijo, gnojila in transport. Odkupne cene pa niso sledile podražitvam surovin. Podatki Eurostata kažejo, da so cene, ki jih kmetje dobijo za svoje kmetijske proizvode, dosegle vrhunec leta 2022, od takrat pa padajo. Med tretjim četrtletjem leta 2022 in istim obdobjem lani so se v povprečju znižale za skoraj devet odstotkov.

Stvari so jasne: takšna pridelava hrane je nevzdržna. Ne moremo nikoli delati proti planetu in naravi.

Emil Erjavec, Biotehniška fakulteta

Erjavec pa opozarja, da je iluzorno od trga pričakovati pravično ceno. “Kmetijstvo je gospodarska dejavnost in je podvržena vsem silnicam tržnega gospodarstva. Kmetje pa pričakujejo, da jim bo trg dal pravično ceno. Ja, če bo potrošnik ozaveščen, da s tem pomaga svojemu sosedu, a na koncu ljudje kupujejo na podlagi cene, ne na podlagi občutkov. In v Sloveniji pričakovati, da bodo ljudje več plačevali za slovensko hrano, je iluzija. Nekateri deli prebivalstva ja, večina pa ne,” pravi.

Politični razkol v predvolilnem času

Pri protestih igrajo vlogo tudi politične razlike in razkol med mestom in podeželjem. Junija bodo volitve v Evropski parlament. V javnomnenjskih anketah se vzpenjajo populistične desničarske stranke, ki so kritične do politik EU in zdaj jezdijo val nezadovoljstva med kmeti.

Na nizozemskih parlamentarnih volitvah je konec novembra presenetljivo slavil nasprotnik priseljevanja Geert Wilders s svojo stranko PVV. Velike pridobitve je beležilo tudi državljansko gibanje kmetov (BBB), ki je nastalo leta 2019 po “dušikovih protestih” in v parlament prvič vstopilo leta 2021 z enim kandidatom. Na lanskih volitvah so osvojili sedem sedežev, marca pa so bili zmagovalci lokalnih volitev.

V Bruslju, Berlinu in Parizu so že napovedali umik ali omilitev ukrepov, ki so kmete najbolj razburili. To kaže na politično občutljivost protestov pred evropskimi in tudi nekaterimi nacionalnimi volitvami.

Evroskeptične desničarske stranke po poročanju britanskega Guardiana vodijo v javnomnenjskih anketah osmih od 27 držav članic. Drugo mesto zasedajo še v dodatnih štirih. Najbolje jim gre ravno v državah z največ sedeži v Evropskem parlamentu: Nemčiji, Franciji, Italiji, Poljski, Romuniji in Nizozemski.

Kmetje kot volilni blok običajno glasujejo za uveljavljene konservativne stranke, a ta podpora zdaj usiha. V Franciji podpora raste Nacionalni fronti na račun desnosredinskih Macronovih republikancev. V Nemčiji se vzpenja Alternativa za Nemčijo (AfD). Največje izgube na evropskih volitvah pa se obetajo stranki zelenih, čeprav ta sploh ni del koalicije strank, ki obvladuje parlament in komisijo. Izgubila bi lahko kar tretjino svojih 72 sedežev, piše Guardian.

“Tudi pri nas se to dramatično kaže v razkolu med levico in desnico, med urbanim in ruralnim. Tudi besedišče kmetov odraža to. Če govorite s kmeti, gredo zelo ostro nad ‘one državne uradnike, one politike, one predstavnike okoljskih organizacij’, ki jih ne razumejo. Ta konflikt je resen,” meni Erjavec.