Janša o ljudskih obveznicah: Nimam toliko denarja, da bi se mi računica izšla

Zakon o evidentiranju delovnega časa, ki je v veljavo stopil konec novembra in zaradi dodatnih obremenitev že mesece buri duhove v gospodarstvu, je Janša že v preteklosti označil za neumnost, kar je ponovil tudi tokrat. “Mislim, da je vsak pri zdravi pameti ta zakon označil za ne ravno pametnega,” je dejal v intervjuju za N1 in nadaljeval, da je sedel v prvi vrsti na vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju, kjer je predsednik vlade Robert Golob za govornico obljubil spremembe, ter spomnil, da teh vse do danes ni.

Po tej obljubi premierja je, tako Janša, koalicija glasovala proti predlogu sprememb zakona, ki ga je predlagala SDS in s katerimi bi izbrisali sporne člene.

Predlog novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti je predvidel črtanje vseh sprememb, ki jih je na področju evidentiranja delovnega časa uzakonila aktualna vlada (med drugim beleženje dodatnih podatkov o delovnem času, obveščanje delavca o podatkih iz evidence ter obvezne elektronske evidence za kršitelje). Takoj po zavrnitvi je poslanska skupina SDS predlog sicer znova vložila.

Vlada pa je prejšnji teden, po srečanju delovne skupine za zmanjšanje administrativnih ovir, sporočila, da bo ministrstvo za delo Luke Mesca, ki je zasnovalo sporna nova pravila, še do prihodnjega torka sprejemalo pripombe, nato pa pripravilo spremembe zakonodaje. 

Nima toliko denarja, da bi se mu nakup obveznic izplačal

V soboto se je iztekel rok za vpis ljudskih obveznic, s katero se je država prvič zadolževala pri državljanih. Janša pravi, da te priložnosti ni izkoristil.

“Nimam toliko denarja, da bi se mi računica izšla,” je dejal in pojasnil, da stroški odprtja trgovalnega računa in ostali stroški tistemu, ki je kupil za nekaj tisoč evrov obveznic, poberejo praktično ves donos. “Pravijo, da se izplača, če jih kupiš za več kot 30 tisoč, saj gre za varno naložbo, za katero jamči država. Kdor ima ta denar …”

Janša sicer meni, da gre za pohvalen poskus vlade, kako aktivirati denar na varčevalnih računih prebivalcev.

“Mora biti pa tudi ponudba taka, da se ljudem izplača. Prva izdaja je majhna (250 milijonov evrov, op. a.), verjetno bo sledila še kakšna. Ne glede na to, da ni ne vem kako privlačna, je z nacionalno razvojnega vidika boljše, da ljudje kupujejo obveznice kot vlagajo v nepremičnine.” 

Kako razbremeniti delo

Na vprašanje, kako naj se vlada loti davčne reforme – prvi predlog naj bi v javnost prišel do konca marca –je Janša dejal, da bi vlada veliko naredila, če bi preklicala preklic mini davčne reforme prejšnje vlade.

“Ustavila je nekaj, kar je ljudem omogočalo višje neto plače brez dodatne obremenitve gospodarstva in dodatnega ogrožanja proračuna, saj bi se ta dvig izvedel postopno, v nekaj letih. Če te reforme ne bi zaustavili, bi konec letošnjega leta vsi zaposleni dobili še eno neto plačo več. Zdaj pa se ponovno pogovarjajo, da bi razbremenili delo – ja, dobro jutro!”

Janša trdi, da je bila njihova mini reforma načrtovana in umeščena v javnofinančno in gospodarsko sliko, ki je to omogočala, veliko vprašanje pa je, kaj bo zdaj glede na to, da se gospodarstvo ohlaja in vračajo fiskalne omejitve.

“Pa tudi glede na opozorila Fiskalnega sveta, ki je ugotovil, da se je masa plač v javnem sektorju lani povečala rekordno, mislim, da je naša rast med šestimi največjimi v Evropski uniji (EU), ob tem, da nismo izvedli reforme plač v javnem sektorju. Po domače, vlada je porabila rezervo, v okviru katere bi lahko odpravila nesorazmerja v javnem sektorju, da je ohranila status quo, zdaj pa se pogaja, kako odpraviti nesorazmerja s prazno vrečo,” je dejal predsednik SDS.

Dvigovali davke, hkrati pa ‘kurili’ rezervo

Naša težava pa po mnenju prvaka opozicije ni le ohlajanje, predvsem v Nemčiji, ki je naša največja partnerica in ima tudi največje težave, ampak tudi domače strukturne težave, ki jih vlada po njegovem zanemarja. Poleg tega, pravi, daje napačne signale.

“Vlada je za financiranje obnove po poplavah uvedla nekatere nove dajatve, nekatere pa napovedala, hkrati pa v zadnjih dneh lanskega leta kurila državno proračunsko rezervo. Pa ne samo za nakup sporne stavbe na Litijski, o kateri že vrabci čivkajo, ampak tudi številne druge stvari. Če ti konec leta ostaja denar, ga razporedi na sklad za obnovo, ne pa da za to dviguješ davke in prispevke ter dolgoročno ogrožaš razvoj države.”

Po Janševem mnenju je zaskrbljujoče, da se kljub rekordni zaposlenosti, ko milijon zaposlenih vplačuje prispevke v pokojninsko in zdravstveno blagajno, povečuje znesek, ki ga za pokojninsko in zdravstveno blagajno dajemo iz proračuna.