Eden najbogatejših Slovencev bo kmetoval v Prekmurju

Podjetje Skrinja BB Boštjana Bandlja je lani za 2,2 milijona evrov kupilo 22 hektarjev veliko zemljišče v Žitkovcih v prekmurski občini Dobrovnik, kjer načrtuje postavitev industrijskih rastlinjakov.

Kot pravi Bandelj, sicer četrti najbogatejši Slovenec, s projektom ciljajo na dvig prehranske samooskrbe v Sloveniji. Verjame pa tudi, da bo pozitivno vplival na gospodarski razvoj občine in regije ter napoveduje do 150 novih delovnih mest.

Nizozemski svetovalci

Prav v Dobrovniku že dve desetletji deluje podjetje Ocean Orchids, ki v rastlinjakih goji orhideje, v štiri kilometre oddaljenih Renkovcih pa podjetje Paradajz v devet hektarjev velikem rastlinjaku prideluje paradižnike.

V podjetju so nam na vprašanje, ali se pri načrtovanju projekta zgledujejo po kakšnem obstoječem primeru, odgovorili, da projekt načrtujejo skupaj z nizozemskimi svetovalci. Katerimi, niso navedli.

Kot pravijo, se steklenjaki in predvsem tehnologija, ki se v njih uporablja – denimo sistemi za nadzor temperature, vlage in podobno –, v zadnjih desetletjih hitro razvijajo. 

“Možnosti in rešitve so praviloma prilagojene posamezni vrsti zelenjave ali sadja, klimi, v katero je steklenjak umeščen, ter odločitvi o proizvodnji skozi celo leto ali ne,” pravijo v podjetju.

S pridelavo zelenjave na zemljišču v Prekmurju lahko v relativno kratkem času dvignemo delež samooskrbe na državni ravni pri več vrstah zelenjave za več deset odstotkov.

Matej Bandelj, svetovalec direktorja v podjetju Skrinja BB

Skrinja naložb

Podjetje Skrinja BB je nastalo sredi leta 2021. Bandljev Belektron, lastnik platforme za trgovanje z emisijskimi kuponi, je takrat v hčerinsko podjetje oddelil 19 milijonov evrov kapitala.

V letu 2022 je podjetje nato postalo lastnik tretjinskih deležev v hitro rastočem podjetju NGEN in v podjetju Gradmat, ki je registrirano za oddajanje gradbenih strojev in opreme v najem, ter 100-odstotni lastnik podjetja ESA Solar 1. To ima po javno dostopnih podatkih v lasti sončno elektrarno, ki je del Borzenove sheme odkupovanja elektrike, proizvedene iz obnovljivih virov. Bandelj je najprej kupil skladiščni objekt, na katerem je ta elektrarna postavljena, nato pa odkupil še podjetje z elektrarno.

Podjetje pa ima tudi 10-odstotni delež v podjetju Belektron Ekotrading, sicer sestrski družbi Belektrona, ki se ukvarja s trgovanjem z emisijskimi kuponi.

Lani je nato v portfelj dodalo še zemljišče v Žitkovcih, za katerega je plačalo 2,2 milijona evrov.

Boštjan Bandelj je na četrtem mestu Managerjeve lestvice najbogatejših Slovencev, za Igorjem Lahom ter Samom in Izo Sio Login. Njegovo premoženje so analitiki revije ocenili na 276 milijonov evrov.

Za zemljišče plačali 2,2 milijona evrov

Projekt v Žitkovcih operativno vodi Matej Bandelj, brat Boštjana Bandlja in svetovalec direktorja Skrinje BB. Kot inženir gradbeništva Matej Bandelj vodi tudi ostale nepremičninske projekte, ki jih imata z bratom.

Eden od teh je nedavno prenovljeni butični hotel Milka v Kranjski Gori, ki je prek podjetij Moya estate in B&B nepremičnine v lasti bratov Bandelj.

Za projekt v Dobrovniku bo Skrinja BB ustanovila projektno podjetje (tako imenovan SPV), v lastništvo katerega bi lahko kasneje spustili še kakšnega drugega poslovnega partnerja. Želijo pa si tudi sodelovanja z okoliškimi pridelovalci hrane v rastlinjakih ter s kmeti, ki obdelujejo okoliška polja.

Kot napisano, so za nakup zemljišča namenili 2,2 milijona evrov, o višini celotne naložbe pa za zdaj ne morejo govoriti, tudi renderja, torej predvidenega izgleda objekta, v tej fazi še nimajo.

Z vzgojo v steklenjakih, v kontroliranem okolju, se brez pesticidov bistveno zmanjša odvisnost pridelave od vse bolj nepredvidljivih vremenskih pogojev, obenem pa se povečuje našo prehransko varnost.

Skrinja BB

Celo leto bi gojili zelenjavo

Po besedah Mateja Bandlja bi v Žitkovcih lahko postavili okoli 16 hektarjev rastlinjakov, kar je po njegovih besedah “primerljivo s površino vseh obstoječih in že delujočih steklenjakov v Sloveniji”.

“Projekt nam veliko pomeni, saj lahko s pridelavo zelenjave na zemljišču v Prekmurju v relativno kratkem času dvignemo delež samooskrbe na državni ravni pri več vrstah zelenjave za več deset odstotkov,” pravi sogovornik. “V naslednjih korakih načrtujemo razvoj lokacije, k sodelovanju pa bomo povabili tudi že obstoječe proizvajalce s ciljem, da čimprej zagotovimo nemoteno proizvodnjo sadja in zelenjave, ki uspeva v rastlinjakih skozi celo leto.”

Odločitve o obsegu proizvodnje in izbranih vrstah zelenjave še niso sprejeli. V splošnem pa je, kot pravijo, v objektih z mikroklimo mogoče gojiti različne vrste sadja in zelenjave, kot so na primer solata, špinača, rukola, paprika, paradižnik, kumare, jagode, bučke.

Zakaj steklenjaki? “Z vzgojo v steklenjakih, v kontroliranem okolju, se brez pesticidov bistveno zmanjša odvisnost pridelave od vse bolj nepredvidljivih vremenskih pogojev, obenem pa se povečuje našo prehransko varnost,” pravijo v podjetju.

Projekt načrtujejo tudi s ciljem minimalnih vplivov na okolje, denimo s proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije, uporabo geotermalne vode in toplotnih črpalk za ogrevanje, uporabo deževnice.

Najprej komunalna infrastruktura

Natančne časovnice, kdaj bi lahko začeli s pridelavo, v podjetju še nimajo. Občina Dobrovnik je v začetku letošnjega leta izdala sklep o pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za gradnjo industrijskih rastlinjakov na zemljiščih v Žitkovcih. Ta bi po nekaterih napovedih lahko bil nared do konca leta.

Podjetje čaka na usmeritve nosilcev komunalne ureditve in elektro omrežja, ki bodo narekovale časovnico izvedbe projekta. Kot smo pisali, gre za zemljišče, obdano s kmetijsko zemljo, na katerem ni ustrezne komunalne infrastrukture. Med drugim bo treba zgraditi dovozno cesto, vodovod, kanalizacijo, elektro omrežje.

Pomisleki v lokalnem okolju

Nakup je v lokalnem okolju sprožil tudi nekaj nejevolje, kar so zaznali tudi v podjetju, kjer pa očitke zavračajo.

“Glavni očitek, ki se je pojavljal v lokalni sferi, je, da se je namenska raba prostora spreminjala zaradi načrtov Skrinje BB, a ta je prišla v celotno zgodbo bistveno pozneje,” pravijo v podjetju Skrinja BB. Zadnja sprememba občinskega prostorskega načrta, ki določa namembnost, se je namreč zgodila leta 2016. Podjetje pa je zemljišče od sklada kmetijskih zemljišč kupilo lani, po tem, ko je sklad dvakrat zemljišče neuspešno poskušal prodati že v letu 2022. .

Nedavno smo v članku Župan in ministrstvo na bojni nogi, kaj je kamen spotike? pisali tudi, da se lendavski župan Janez Magyar sprašuje, kako je Bandljevemu podjetju sklad prodal zemljišče na povsem neposeljenem območju, brez infrastrukture, obdanem z najboljšimi kmetijskimi zemljišči, sam pa v svoji občini ne dobi soglasja sklada in kmetijskega ministrstva za zemljišče v neposredni bližini prometne ceste ter industrijske cone.

V podjetju menijo, da je podjetje “zaradi različnih interesov na tapeti lokalnih akterjev, k temu pa pripomore tudi dejstvo, da je Skrinja BB v lastništvu Boštjana Bandlja”. Bandelj je eden najbogatejših Slovencev, izhaja pa iz energetike. Njegov mentor pri pisanju magistrske naloge je bil premier Robert Golob.