Župan in ministrstvo na bojni nogi, kaj je kamen spotike?

Lendavska občina je leta 2021 objavila osnutek sprememb prostorskega načrta. V njem je 250 pobud za spremembe namembnosti zemljišč, veliko se jih nanaša na željo po gradnji stanovanj in širitvi ali gradnji poslovnih objektov.

A občina mora za načrt po zakonu dobiti soglasje nosilcev urejanja prostora, tudi kmetijskega ministrstva, ki pa soglasja ne da. Glavni kamen spotike je dobrih pet hektarjev veliko zemljišče med avtocesto in industrijsko cono južno od Lendave, kamor želi občina širiti industrijsko cono. Kmetijsko ministrstvo tega ne odobri, ker gre po uradni klasifikaciji za kmetijska zemljišča prve kategorije (K1).

Župan: Nezakonito, nerazumno

Blokada kmetijskega ministrstva jezi lendavskega župana Janeza Magyarja, ki meni, da je ministrstvo v tem primeru uvedlo postopkovne zahteve, ki jih do zdaj občine niso poznale. Pa tudi, da ministrstvo občini brez obrazložitve onemogoča širitev znotraj naselja.

“Jasno nam je, da se ne moremo širiti navzven, kjer so kmetijska zemljišča, tukaj pa gre za zemljišče ob avtocesti, železnici in industrijski coni. Kam naj se širimo, če ne tja,” sprašuje župan, ki od pobude ne odstopa.

Tu povejmo, da gre za zemljišče, na katerem so njive, in ga po dogovoru s skladom obdeluje KG Lendava. A Magyar poudarja, da je občina zagotovila tako imenovano usklajeno kmetijsko bilanco – kar pomeni, da je zagotovila nadomestna kmetijska zemljišča. To je po županovih besedah v preteklosti praviloma zadostovalo, zato ne razume, zakaj ministrstvo ne da soglasja.

Župan: Sprejem OPN pomemben tudi za Lek

Magyar trdi, da je sprejem prostorskega načrta pomemben tudi za Lek, ki v tej industrijski coni začenja graditi velik proizvodni objekt. Začetek gradnje sicer ni ogrožen, Magyar pa pravi, da je potrditev načrta pogoj, da bo Lek na koncu lahko dobil uporabno dovoljenje. Natančneje zaradi varovanja podatkov o investitorju ni želel pojasnjevati.

O sporu naj bi bil obveščen tudi premier Robert Golob. Iz njegovega kabineta nam od začetka tedna niso odgovorili, ali to drži in kakšno je premierjevo mnenje o dogajanju.

(Pre)visoka boniteta

Podjetje ZEU, ki za občino ureja postopke sprejema prostorskega načrta, je za soglasje k spremembam prostorskega načrta prvič zaprosilo že v začetku leta 2021. Najprej je morala občina načrt popraviti z bolj podrobno obrazložitvijo pobud za spremembe. Junija 2022, nekaj tednov po menjavi vlade, pa je ministrstvo za kmetijstvo občini poslalo zahtevo, da mora dobiti pozitivno mnenje sklada kmetijskih zemljišč za vsa kmetijska zemljišča v občini, na katera se nanašajo pobude za spremembe.

Za državno zemljišče, ki je med obstoječo industrijsko cono (kjer stoji Lek) in avtocesto ter je klasificirano kot najboljše kmetijsko zemljišče (K1), je sklad decembra 2022 podal negativno mnenje. Na skladu so zdaj za Forbes Slovenija povedali, da zato, ker je bila boniteta zemljišča višja od 35 – taka zemljišča pa po zakonu veljajo za trajno varovana kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom.

Sklad je negativno mnenje podal še za dve drugi pobudi. Od takrat postopek stoji, saj ministrstvo sledi mnenju sklada, občina pa zahteva nasprotno. “Mnenje sklada ni zavezujoče, je pa za ministrstvo zelo pomembno, saj je varovanje kmetijskih zemljišč (še posebej tistih, ki so v lasti države) ena izmed prioritetnih nalog ministrstva,” pravijo na kmetijskem ministrstvu, ki ga vodi Mateja Čalušić.

Nova praksa?

Magyar meni, da je pogojevanje soglasja z mnenjem sklada, ki ni uradni soglasodajalec, nezakonito in napoveduje pravdne postopke.

Pri Skupnosti občin Slovenije je, kot pravi, preveril, ali imajo druge občine izkušnje s tem, odgovor naj bi bil negativen. Da ne gre za stalno prakso, so nam potrdili tudi na Skupnosti občin Slovenije, kjer so na vprašanje, ali ministrstvo kdaj – in kako pogosto – zahteva mnenje sklada o sprejemljivosti posegov v kmetijska zemljišča, odgovorili: “Z opisanim primerom v Skupnosti občin Slovenije nismo seznanjeni, tudi nam ni znano, da bi se takšni primeri pogosto dogajali.”

Na skladu pa so nam dejali, da jih ministrstvo “vse pogosteje” zaproša za mnenje. Nazadnje je to storilo pri spremembah prostorskega načrta v občini Pesnica, kar so nam potrdili tudi na občini. Postopek in pravna podlaga sta enaka kot v primeru občine Lendava.

Kaj se dogaja zdaj

Občina in ministrstvo po treh letih ostajata na ločenih bregovih. Na ministrstvu pravijo, da so se z občino na sestanku julija lani dogovorili, da bosta sklad in občina preverila možnost širitve industrijske cone na jug, proti objektu Nafte Lendava. A župan temu ostro nasprotuje, saj bi morali znova izpeljati cel postopek pridobivanja mnenj.

Navedbe obeh strani pa kažejo, da niti ni jasno, kaj je naslednji korak: na ministrstvu pravijo, da čakajo novo vlogo občine, o čemer naj bi se dogovorili na sestanku julija lani. Župan Magyar pa pravi, da čakajo na odgovor ministrstva na prvo vlogo, ki so jo sicer večkrat dopolnjevali, a uradnega odgovora ministrstva – ne pozitivnega ne negativnega – po njegovih navedbah vse do zdaj niso dobili.

V Dobrovniku sklad prodal veliko zemljišče

Magyar, sicer član SDS, meni, da ima zgodba tudi politično ozadje. “Ne vidim druge razlage za tako nasprotovanje,” pravi.

Pri tem opozori, da je v bližnji občini Dobrovnik lani sklad kmetijskih zemljišč prodal 23 hektarjev zemlje podjetju Skrinja BB, ki bo tu postavljalo industrijske rastlinjake za gojenje zelenjave.

Resda je bilo zemljišče že pred prodajo klasificirano kot stavbno zemljišče za kmetijsko proizvodnjo, a kot opozori Magyar, gre za razliko od njihovega primera za zemljišče stran od naselja, brez cestne povezave, elektrike, vodovoda, obdano s kmetijskimi zemljišči. Lokalni portal Vestnik pa je poročal, da gre v naravi za obdelovalno zemljo.

Kupec zemljišča je podjetje Skrinja BB Boštjana Bandlja, enega najbogatejših Slovencev, ki je uspel s platformo za trgovanje z emisijskimi kuponi. Bandelj izhaja iz energetike, njegov mentor pri pisanju magistrske naloge je bil premier Robert Golob.

Na kmetijskem ministrstvu, ki je soglašalo s prodajo, so nam pojasnili, da ima sklad kmetijskih zemljišč v strategiji zapisano, da se prednostno odloča za prodajo stavbnih zemljišč. “V konkretnem primeru gre za stavbna zemljišča, ki so eksplicitno namenjena za postavitev rastlinjakov za kmetijsko proizvodnjo. Glede na razvojno strategijo sklada pri prodaji stavbnih zemljišč ministrstvo prodaji teh zemljišč ni nasprotovalo.”

Krajši postopek

Lokalni portal Vestnik je poročal, da je, ker je sklad tu prodajal stavbno zemljišče, odpadlo več korakov, ki jih mora sklad izvesti v primeru prodaje kmetijskega zemljišča (ta se izvaja po določilih zakona o kmetijskih zemljiščih): namera o prodaji ni bila predhodno objavljena na oglasni deski upravne enote oziroma na državnem portalu eUprava.

Prav tako je bil promet s tem zemljiščem izveden, ne da bi pristojna upravna enota zanj po zakonu o kmetijskih zemljiščih izpeljala posebni postopek, s katerim bi preverjala predkupno pravico (to imajo solastnik, kmet mejaš, zakupnik, drug kmet, kmetijska organizacija in sklad kmetijskih zemljišč in gozdov) ter izdala odločbo, s katero bi odobrila pravni posel.

Občina Dobrovnik je v začetku leta objavila sklep o pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), a na ministrstvu na vprašanje, ali bodo tudi tu merili boniteto in mnenja sklada, pravijo, da se ne oni ne sklad v bodoče v ravnanje s tem zemljiščem ne bodo več vključevali. Tudi zavod za varstvo narave je po poročanju Lendavainfo.com že ocenil, da presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN na varovana območja ni treba izvesti, tudi celovita presoja vplivov na okolje ni potrebna.