Evropskim avtomobilistom dobiček pada, a prihodnost je videti še slabša

Posel Forbes 7. marca, 2024 05.30
featured image

Višji dobički evropskih proizvajalcev avtomobilov bodo letos težje dosegljivi. A pravi črni oblaki se zgrinjajo šele nad leti, ki prihajajo.

7. marca, 2024 05.30

Kmalu bodo znana finančna poročila evropskih proizvajalcev avtomobilov za lani, ki bodo podrobneje pojasnila njihova pričakovanja za leto 2024. Letos naj bi sicer dobički avtomobilske industrije na stari celini upadli za 15 do 25 odstotkov, potem ko so bili ti nekoliko manjši že leta 2023.

A prava nevarnost šele prihaja. Kitajska, ki ogroža evropsko prodajo predvsem z električnimi vozili, bo predvidoma prestavila v najvišjo prestavo prihodnje leto. V 2025 se bodo tudi zaostrila pravila Evropske unije o emisijah ogljikovega dioksida.

Leto, ki ga bo treba izmolsti

To pomeni, da je letos verjetno še zadnje leto, ko se lahko proizvajalci zanašajo na prodajo vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem z visoko stopnjo dobička, ki bi izboljšala njihove poslovne rezultate.

Med vozili, ki jih bodo v Evropi predstavili leta 2024, bodo mnoga z notranjim zgorevanjem. Na primer BMW X2 (in njegov električni ekvivalent iX2), Toyota Land Cruiser in Škoda Kodiaq. Medtem bodo med novimi električnimi vozili šla v prodajo Alfa Romeov kompaktni SUV, Cupra Tavascan, Volkswagen ID.7, Renault 5 E-Tech, Kia EV9 in Hyundai Ioniq 5 N.

Predvidena rast prodaje in padec dobička

O približno 15-odstotnem padcu dobička v letu 2024 v svojem poročilu piše družba Bernstein Research. “Naša napoved za EU (proizvajalce) predvideva zmanjšanje dobička pred obrestmi in davki (EBIT) v sektorju s 85 milijard evrov na 71 milijard evrov. To je v veliki meri posledica pričakovanj, da bodo naraščajoči popusti v ZDA in Evropi leta 2024 znižali povprečno prodajno ceno vozil. Rastoči stroški dela bodo kljub nižjim cenam surovin še vedno negativno vplivali na skupne stroške. Omejeni prihranki pri stroških bi lahko le nekoliko izravnali upad dobička.”

Pričakovanja Bernstein Research vključujejo zdajšnjo, skoraj 19-odstotno zmanjšano letno prodajo v Zahodni Evropi glede na vrh pred pandemijo januarja 2019. GlobalData napoveduje rast letošnje prodaje za nekaj manj kot pet odstotkov.

Zadnji del Volkswagnovega ID.7
Kupci avtomobilov se soočajo z visokimi obrestnimi merami, inflacijo in povišanimi cenami vozil. Na fotografiji Volkswagnov električni ID.7. (Foto: PROFIMEDIA)

“Ker je bila ponudba v zadnjih letih ključni omejitveni dejavnik, se bomo v letu 2024 ponovno osredotočili na stanje osnovnega povpraševanja. V tem pogledu se potrošniki soočajo z visokimi obrestnimi merami, inflacijo in povišanimi cenami vozil,” so v mesečnem poročilu zapisali pri GlobalData.

V družbi so dodali tudi, da bi se omejitveni dejavniki morali letos zmanjšati zaradi večje ponudbe vozil in nadaljnjega okrevanja dobave. “Tveganja ostajajo, saj so nedavni napadi v Rdečem morju prizadeli stroške prevoza, kar samo še povečuje pritisk na proizvodno stroškovno osnovo,” so še zapisali pri GlobalData.

Streznitev po obdobju mastenja

Spomnimo, da so evropski avtomobilski proizvajalci sicer imeli redko priložnost za zaslužek po zaprtju zaradi pandemije. Povpraševanje je takrat oživelo, ponudba pa je trpela zaradi pomanjkanja čipov in polprevodnikov.

Kombinacija je pomenila, da so se podjetja, kot so BMW, Audi, Mercedes in Porsche, lahko osredotočila na prodajo vrhunskih modelov z visokimi maržami.

Rezultat? Prodaja vozil se je močno zmanjšala, dobiček pa povečal. Množični proizvajalci avtomobilov, kot so Renault in znamke Stellantisa (Peugeot, Citroen, Fiat, Vauxhall in Opel), razmer niso mogli tako dobro izkoristiti kot ponudniki prestižnih vozil, a je zaradi omejene ponudbe tudi njim uspelo ohraniti visoke stopnje dobička.

Obdobje, ko sta se na evropskem avtomobilskem trgu cedila med in mleko, so zdaj mimo. Investicijska banka UBS že nekaj mesecev napoveduje, da se bo letošnji evropski EBIT zaradi vse večjih cenovnih popustov in manjšega števila naročil zmanjšal za 20 do 25 odstotkov. Po mnenju banke bodo električna vozila ustvarjala majhne dobičke ali izgube in močno ovirala profitne marže na množičnem trgu.

To bo prišlo še bolj do izraza leta 2025, ko bo začel veljati strožji režim EU glede emisij ogljikovega dioksida. Prodaja električnih avtomobilov se je v Evropi po lanski pospešeni rasti sicer ustavila pri nekaj manj kot dveh milijonih vozil. Večina napovedovalcev še vedno pričakuje, da se bo prodaja vrnila na hitri tir in do leta 2030 dosegla približno devet milijonov.

Proizvodnja avtomobilista Stellantis
Pri HSBC Global Research mirijo, da ne bo prišlo do zloma zaslužka med evropskimi avtomobilisti. Na fotografiji proizvodnja italijanskega Stellantisa. (Foto: PROFIMEDIA)

“Nismo optimistični, ampak …”

Med tistimi, ki v Evropi še ne bijejo plat zvona, je HSBC Global Research.

“Glede vozil z notranjim motorjem nismo optimistični, vendar se tudi ne strinjamo s stališčem trga o zlomu zaslužka, saj vidimo, da je povpraševanje nespremenjeno do rahlo povečano,” je HSBC zapisal v poročilu.

“Pomembno se nam zdi, da je pritisk na cene še naprej omejen na električna vozila z baterijami, cene vozil z motorjem na notranje zgorevanje pa bodo ostale pod nadzorom. Znižanje stroškov, tako materialov kot proizvodnje, bi lahko bilo ključno za odpornost prihodkov leta 2024,” so še navedli.

O pozitivnih rezultatih za letos govori tudi raziskava nemškega inštituta Ifo. Njihovo mnenje šteje, saj je Nemčija vendarle največji evropski avtomobilski trg.

“Podjetja v nemški avtomobilski industriji bolj pozitivno ocenjujejo svoj trenutni poslovni položaj in so veliko bolj optimistična glede prihodnjih mesecev, kot so bila ob koncu leta 2023,” je povedala Anita Woelfl iz Ifa.

Avtor članka je Neil Winton.