Boscarol napoveduje: V hlevu bo lahko kmet poleg krav imel tudi bioreaktorje

V Ajdovščini bo v dveh letih zgrajena stavba, kjer bo domoval start up Tech4Meat. Ta ni star niti dva meseca, zaposluje zgolj dva, a je v slovenski javnosti že dvignil prah.

Gre za podjetje, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo mesa iz izvornih celic in je v večinski lasti enega najuspešnejših slovenskih podjetnikov Iva Boscarola. Skupaj s hčerko imata v novem podjetju 67-odstotni lastniški delež.

Boscarol je za Forbes Slovenija podrobneje spregovoril o načrtih z laboratorijskim mesom. “Mi živali vzamemo celico, ki se normalno deli, in iz nje vzgajamo meso. Vzgoja poteka na popolnoma enak način kot na živalih. Razlika je le, da celica namesto na živalih raste v drugem okolju.”

Po njegovem je prednost laboratorijskega mesa v tem, da ne vsebuje ducatov hormonov za rast, antibiotikov in raznih pomirjeval, ki se dodajajo živalim med rejo. Prav tako omenja humanost rešitve, saj živali ni treba ubiti.

Razburjenje javnosti in vladne prepovedi

A argumenti, ki jih navajajo v ajdovskem start upu, niso prepričali vseh. Na družbenih omrežjih in v medijih so se kmalu zvrstila svarila pred prodajo laboratorijskega mesa, ki naj bi nadomestilo pravega.

V Kmečkem glasu tako opozarjajo na “realnost, ki uvaja laboratorije namesto kmetij”. Kmetje so po njihovih navedbah tudi v vse večjem primežu nelojalne konkurence, s trga pa jih izriva še mešanica nacionalnih in evropskih kmetijskih predpisov.

Pomisleke okoli mesa, ki je vzgojeno v laboratoriju, je izrazilo tudi več evropskih držav, med drugim Avstrija, Francija in Italija. V Rimu so proizvodnjo, prodajo in uvoz takšnega mesa celo prepovedali.

Drugače je medtem v ZDA in Singapurju, kjer je prodaja takšnega mesa dovoljena.

Boscarol: To ni pokop kmetijstva, ampak alternativa njegovemu preživetju

Kako na pomisleke gleda Boscarol? To ni pokop kmetijstva, ampak alternativa za prihajajoča desetletja, pravi. “Kmet bo imel alternativo prihodkov za primer, da mu pridelek uniči ujma. V hlevu bo lahko poleg desetih krav imel še deset bioreaktorjev, v katerih bo proizvajal enako meso. To bo zagotovo imelo jasno oznako, da ni zraslo na živalih. Dolgoročno gledano bomo na žalost pozidali tudi vse več kmetijskih površin, saj se populacija planeta, ki jo bo treba prehraniti, nezadržno veča.”

Obenem trdi, da so po javni predstavitvi start upa prejeli celo več klicev investitorjev in kmetov.

“Kontakt z nami so vzpostavili zlasti mladi kmetje, ki so usmerjeni v prihodnost in se zavedajo klimatskih sprememb. Sodobni kmetje vedo, da morajo biti bolj inovativni in razmišljati široko, če želijo preživeti na kmetiji. To se vidi tudi v vinogradih in sadovnjakih, kjer so bile do nedavnega rešitev mreže proti toči. Že danes je toča tako velika, da je mreža ne more več zadržati. Če bodo kmetje želeli obdržati kmetije v kombinaciji s klasično pridelavo mesa, bodo morali imeti alternativo. Tudi ko so kmetje zamenjali vprege in pluge s smrdečimi traktorji, niso bili najbolj zadovoljni, a je prevladala racionalnost in zdrava pamet.”

Boscarol je glede burnega odziva dela javnosti dodal še, da bo svoje izdelke zgolj ponudil. “Nikogar ne bomo silili, da jé meso iz laboratorija. Če bo nekdo hotel jesti meso, ki je zraslo na živalih, ga bo pač kupil, saj bo na voljo. Naš proizvod bo le ena od možnosti izbire na trgu. Tako kot imamo danes naravni sok ali pa sok z dodatkom sladkorja.”

Prodajal bo tja, kjer so posledice podnebnih sprememb najhujše

Mesa, proizvedenega v laboratoriju, vsaj na začetku niti ne namerava prodajati v Sloveniji in Evropi. “Že zaradi razpršitve tveganja bom ciljal na svetovni trg. To sem storil tudi pri prodaji letal.”

Prodajo bo usmeril na območja, ki jih klimatske spremembe najbolj prizadevajo in je pridelava krme že sedaj kritično nizka. Med te, pravi, sodita predvsem Bližnji in Daljni vzhod. V tamkajšnjih velemestih, ki imajo več deset milijonov prebivalcev, se že kaže tudi večja potreba po prehrani, kot je možnost pridelave hrane na klasičen način, dodaja.

“Tam, kjer bodo potrebe, bo naša rešitev dobrodošla in normalno sprejeta. V večini Evrope še nimamo težav s pridelavo krme za živali, pašniki so zeleni. Prav tako še ni zelo pogostih poplav, ki uničijo ves pridelek in jim sledijo dolga obdobja suše. Zato v začetku sem ne ciljamo,” nadaljuje Boscarol.

Evropa se po njegovih besedah pripravlja na spremembo zakonodaje, ki bi uredila prodajo laboratorijskega mesa, a je postopek zaradi tradicionalnosti stare celine počasen. Sprejeta naj bi bila med letoma 2025 in 2028. Podobno zakonodajo Boscarol napoveduje tudi drugod po svetu.

Na prve izdelke bo treba še počakati

V Tech4Meat pravijo, da bodo takrat pripravljeni – prve izdelke naj bi na trg postavili čez približno pet let. Do takrat pa bo deseti najbogatejši Slovenec za razvoj podjetja namenil tudi več deset milijonov evrov.

Denar bo zadoščal za začetno fazo razvoja, v kateri želijo ceno proizvodnje znižati do te mere, da bi bilo gojenje celic ekonomsko upravičeno. Hkrati razvijajo način, kako kombinirati rast celic tako, da bo meso vsebovalo vsa potrebna tkiva in bo čim bolj podobno mesu, ki je vzrejeno na živalih.

Meso, ki ga bodo ponudili na začetku, ne bo imelo podobe zrezka. “Podobno bo mletemu mesu. Če hočemo popolnoma enak zrezek, je treba različne celice (na primer maščobne, krvne mesne, žilne …) prisiliti, da rastejo skupaj in se povezujejo. To na celični ravni ni enostavno in v vsakem primeru bo prvotno meso bolj primerno za izdelke, kot so pleskavice in čevapčiči,” pravi Ivo Boscarol.

Njegovo podjetje tako dela prve korake, medtem ko bi večje raziskave, ki bi odkrivale zmožnosti in omejitve njihove tehnologije, zahtevale dodatna vlaganja.

Da proizvodnja mesa zahteva veliko denarja, se zavedajo tudi njihovi tekmeci. Po svetu imajo okoli 40 resnih konkurentov, večina jih je v ZDA, Izraelu, na Daljnem vzhodu, nekaj tudi v Evropi. Nekateri se že usmerjajo na nišna področja; eden takšnih primerov je avstralsko podjetje, ki proizvaja tkivo ribe fugu.

To je strupena riba, ki je ob posebni pripravi primerna za uživanje in je priljubljena jed na Japonskem. “Zdaj je meso mogoče vzgojiti v laboratorijskih pogojih, prodajna cena takšnega mesa pa je nižja, kot če jo kupite na črnem trgu. Nova tehnologija bo omogočala, da meso, ki je zaradi redkosti živali nedostopno, postane dostopno, saj živali ne bo treba ubiti,” razlaga.

Cilj je poenostavitev naprav na raven pralnega stroja

Dodaten denar bodo zahtevale tudi poznejše faze razvoja, med katere sodi poenostavitev naprav za vzgajanje celic. “Želimo, da je zahtevnost na ravni uporabe pralnega stroja in jih bodo lahko uporabljali hoteli, gostilne in kmetije. Naš cilj je v končni fazi razviti in ponuditi na trg celoten proces in tehnologijo za lokalno proizvodnjo prijazno za uporabnika ter okolja,” razlaga Boscarol in dodaja, da želi proizvodnjo mesa zagotoviti povsod, kjer bo elektrika.

Zbiranje dodatnega kapitala po njegovem ne bo težko. Že zdaj so do njih pristopili štirje vlagatelji. Prvi prihaja celo iz Italije, kjer so prodajo mesa iz laboratorija uradno prepovedali, pravi Boscarol: “V naši rešitvi vidi potencial, saj na primer kmetje pod Apenini kupujejo zemljo na višje ležečih predelih, ker se doline preveč hitro ogrevajo.”

Svarila rektorja

Na drage postopke je prek družbenega omrežja Facebook opozoril tudi rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, ki je končal študij veterine in doktoriral na Medicinski fakulteti na Škotskem. Majdič je bil leta 2012 med ustanovitelji visokotehnološkega podjetja Animacel, ki se ukvarja z zdravljenjem živali z matičnimi celicami.

“Ostaja ogromno odprtih vprašanj, začenši z nadgradnjo opreme za začetek množične proizvodnje, saj največji bioreaktorji (veliki nekaj 1.000 litrov), ki jih trenutno uporabljamo, ne morejo proizvesti več kot nekaj kilogramov celic v nekaj tednih. Nihče ne ve, če bo mogoče narediti veliko večje bioreaktorje, v katerih bi gojili mišične celice,” je navedel Majdič.

Rektor se je vprašal tudi o okoljski sprejemljivosti takšnega mesa, saj proizvodnja porabi veliko energije.

Boscarol se z Majdičevimi navedbami strinja. Kot pravi, bo potrebnih veliko raziskav, razvoja in vlaganj do končnega cilja. Ob tem izpostavlja tudi neprimerne medije, v katerem se celice sedaj vzgajajo. “Razviti bo treba cenejše, celoten proces pa narediti do okolja prijaznejši.”

V podjetje vabi Slovence, ki delajo v tujini

Tech4Meat trenutno deluje v prostorih Centra odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo (CO BIK). Boscarol je od občine že odkupil več kot 6.000 kvadratnih metrov veliko parcelo. Tam bo zgradil proizvodno-upravno stavbo, del te pa namenil laboratorijem in pozneje proizvodnji tkiv oziroma mesa iz izvornih celic.

Poteka urejanje parcele, medtem ko je začetek gradnje predviden konec tega ali v začetku prihodnjega leta.

Direktorici podjetja Katji Križman, ki se je na povabilo Iva Boscarola vrnila iz Singapurja, in Tinkari Pirc Marolt se bo junija pridružil še Marko Ušaj. Slovenski znanstvenik, ki deluje na Švedskem in s Tech4MEat sodeluje kot zunanji sodelavec. “Kader, ki je šel s trebuhom za kruhom in je v tujini dobil znanje, bom poskušal pripeljati nazaj,” napoveduje lastnik podjetja. Do novega leta naj bi bilo v podjetju zaposlenih deset ljudi, nato se bo število vsako leto podvojilo.

V Evropi na področju proizvodnje laboratorijskega mesa prednjači Nizozemska, ki so jo v ospredje porinile raziskave profesorja Marka Posta iz univerze v Maastrichtu. Ta je leta 2013 javnosti predstavil prvi hamburger, ustvarjen v laboratoriju.

Leta 2021 je EU dodelila tudi dva milijona evrov nizozemskemu projektu Feed for Meat, ki ga je razvilo podjetje za prehrano živali Nutreco skupaj s start upom Mosa Meat. To je nastalo ravno na podlagi poskusov Posta.