Cene oljčnega olja letijo v nebo: kako bo pri nas letos?
V enem letu se je cena oljčnega olja v Evropi povišala za 50 odstotkov. Kakšne so napovedi za letos in kakšne težave imajo zaradi podnebnih sprememb slovenski oljkarji?
Cene oljčnega olja v Evropi pospešeno rastejo že od druge polovice lanskega leta. Januarska cena pa je bila v primerjavi z lanskim prvim mesecem v povprečju višja za 50 odstotkov, kažejo podatki Eurostata.
Najvišjo rast so imeli na Portugalskem. Tam se je cena na letni ravni cena zvišala za 69 odstotkov, kar je precej nad evropskim povprečjem in stopnjo splošne inflacije hrane, ki je bila januarja 4,8-odstotna.
V Španiji, največji svetovni proizvajalki oljčnega olja, so januarske cene v primerjavi s prejšnjim letom poskočile za 62,9 odstotka.
Na ravni Evropske unije se je letna rast cen v drugi polovici lanskega leta s 37 odstotkov, kolikor je znašala avgusta, dvignila na 51 odstotkov, kolikor je znašala novembra in ko je dosegla najvišjo raven.
Najmanj se je dražilo v Romuniji, kjer je bilo oljčno olje na letni ravni dražje za 13 odstotkov.
Razlogi za velike podražitve so povezani s sušami in vročinskimi valovi v zadnjih dveh letih; ti so zaradi podnebnih sprememb vse pogostejši. Sledila je slabša letina, predvsem v državah, ki so največje proizvajalke oljčnega olja.
Cena bi se lahko še zvišala
Kakšen bo trend cen oljčnega olja letos, je še težko napovedati, poroča Euronews. Ugiba se, da se bodo cene še dvignile, saj iz Španije prihajajo podatki, da bo tudi letošnji pridelek podpovprečen, čeprav naj bi bil nekoliko boljši kot lani, ko je bil rekordno nizek.
In Slovenija? Samooskrba z oljčnim oljem je pri nas med 15 in 20 odstotki, odvisno od rodovitnosti posamezne sezone. V zadnjih treh letih pridelovalci oljčnega olja ne morejo biti zadovoljni, je za Forbes Slovenija pojasnil predsednik Društva oljkarjev slovenske Istre Elvin Klobas.
V Sloveniji več slabih letin
"Oljkarji smo imeli več zaporednih slabih letin. Enkrat zaradi spomladanske pozebe, ki je poškodovala oljke v času cvetenja, naslednje leto smo imeli sušo, lani pa je bilo ogromno dežja in za škodljivce ugodne razmere," je naštel dogodke v zadnjih treh letih, ki so razlog za manjšo proizvodnjo domačega oljčnega olja.
Elvin Klobas, predsednik Društva oljkarjev slovenske Istre
Nikoli nismo marca oljk obrezovali v kratkih rokavih, kar se dogaja zdaj.
Prva dva letošnja meseca po oceni Klobasa za zdaj ne napovedujejo ničesar dobrega. "Imeli smo rekordno topel januar in tudi februar. Škodljivci bi morali v tem času zmrzovati," je pojasnil.
Ob tem je spomnil, da se v preteklosti ni dogajalo, da bi marca oljke obrezovali v kratkih rokavih, kar se dogaja v zadnjih letih.
"Tudi rastlina se bo morala prilagoditi novim razmeram; tudi oljkarji. Potrebujemo vedno več znanja in podpore strokovnih služb," meni Klobas.
Ob vremenskih ekstremih je vzroke za višje cene po mnenju Klobasa treba iskati tudi v dražjih gnojilih, višjih cenah goriva, steklenicah in embalaži.
Slabe napovedi za letos
"To niso naše težave, ampak mediteranske ali kar evropske. Cene se zagotovo ne bodo znižale," je dejal Klobas. Navedel je, da imajo Italijani 1,12 milijona hektarjev oljčnikov, od tega jih je skoraj polovica zapuščena. "Težave imajo z delovno silo, ki bi obirala in urejala nasade. Vse to kaže, da se bo ponudba še zmanjšala, kar pomeni, da na drugi strani cena ne bo padla," je prepričan. Za natančnejše ocene letine pa je za zdaj še prezgodaj.
Za primerjavo, v Sloveniji je 2.500 hektarjev oljčnih nasadov, kar pomeni 0,3 odstotka vseh kmetijskih zemljišč. Večina oljčnikov je v slovenski Istri (96 odstotkov), oljke pa pridelujejo tudi na v Goriških brdih, Vipavi in na Krasu.
Slovenija je v evropskem merilu majhna pridelovalka oljčnega olja. Letno ga proizvedemo 0,02 odstotka (delež v tonah), Slovenec pa povprečno porabi 1,3 litra olja na leto, kar je veliko manj kot v Grčiji – 12 litrov na prebivalca – ter v Španiji in Italiji, kjer porabijo devet litrov oljčnega olja letno.
