Zakaj Elon Musk toži vodilnega razvijalca umetne inteligence
Najbogatejši Zemljan je vložil tožbo proti podjetju OpenAI, lastniku klepetalnika ChatGPT, ki ga je pred leti soustanovil.
Milijarder Elon Musk je v San Franciscu vložil tožbo proti podjetju OpenAI in izvršnemu direktorju podjetja Samu Altmanu. V njej podjetju in vodji očita, da s sodelovanjem z velikanom Microsoft kršita ustanovni dogovor ustanoviteljev.
Prek partnerstva z Microsoftom je OpenAI prišel do 13 milijard dolarjev investicij, Musk pa trdi, da odnos spodkopava prvotni namen OpenAI. Ta naj bi bil ustvariti odprtokodno tehnologijo umetne inteligence, ki ne bi odgovarjala korporativnim prioritetam, piše Bloomberg.
“Do tega dne spletna stran OpenAI trdi, da je njen namen zagotoviti, da splošna umetna inteligenca (AGI) prinese koristi vsemu človeštvu. V resnici pa se je OpenAI preoblikoval v zaprtokodno de facto hčerinsko podjetje največjega tehnološkega podjetja na svetu: Microsofta,” je zapisano v tožbi.
Musk je bil sicer med ustanovitelji podjetja OpenAI. Nato je iz uprave izstopil, saj je imel drugačne poglede na razvoj umetne inteligence. Od takrat je bil pogosto javno kritičen do hitrega razvoja te tehnologije. Ko se je tekma za razvoj umetne inteligence zaostrila z lansiranjem klepetalnika ChatGPT je Musk odgovoril z lansiranjem konkurenčnega izdelka. S start upom xAI je namreč izdelal klepetalnik Grok.
Trenja v upravi OpenAI
OpenAI je novembra 2022 lansiral ChatGPT, ki je primer rastočega področja generativne umetne inteligence. ChatGPT je nemudoma postal senzacija po vsem svetu, Microsoft – ki je bil že prej eden glavnih vlagateljev v OpenAI – pa je nekaj mesecev kasneje podjetju namenil 10 milijard dolarjev investicij.
Lani je v enem najbolj vročih start upov na svetu prišlo do trenj, na katere se sklicuje Muskova tožba. Uprava je namreč odstavila direktorja Altmana, ki pa je nato s pomočjo in podporo Microsofta znova prevzel nadzor.
Musk v tožbi trdil, da so Altman, predsednik OpenAI Greg Brockman in Microsoft sodelovali, da bi izrinili večino uprave OpenAI, ki je bila odgovorna za udejanjanje prvotne misije razvoja tehnologije v dobro človeštva.
“Novo upravo so sestavljali člani z več izkušnjami v dobičkonosnih podjetjih ali politiki kot v etiki in upravljanju umetne inteligence. Prav tako naj bi bili veliki oboževalci Altmana,” je še zapisano v Muskovi tožbi.
Preiskava Evropske komisije
Informacije o dogajanju na vrhu podjetja je januarja pričela preverjati tudi Evropska komisija. Porajajo se namreč vprašanja o vplivu velikana na odločitve manjšega partnerja, zato komisija pregleduje skladnost partnerstva z zakonodajo o prevzemih in združitvah. Podobno počne tudi britanski regulator.
Microsoft je pred letom dni pojasnjeval, da gre v primeru partnerstva z OpenAI za posebne vrste dogovor. V podjetje so prvič investirali leta 2019. Po navedbah Microsofta sodelovanje že od takrat temelji na “neodvisnosti obeh družb.” Microsoft naj ne bi imel glasovalnih pravic v upravi OpenAI, imajo pa enega predstavnika v njej.
Kot piše Bloomberg, imajo vlagatelji v OpenAI omejeno donosnost svoje naložbe, saj gre za podjetje z omejenimi dobički. Microsoft prejme skoraj polovico donosov OpenAI, a le dokler se njegova naložba ne povrne do vnaprej določene zgornje meje. Vsi dobički, ki presežejo dolg vlagateljem in zaposlenim, pripadajo OpenAI, s katerim upravlja neprofitna organizacija OpenAI.
