Bavčar neuspešen pri iskanju večje odškodnine na evropskem sodišču
Evropsko sodišče za človekove pravice je zavrnilo pritožbo Igorja Bavčarja, ki je tam tožil državo zaradi kršenja pravic v zadevi Istrabenz.
Nekdanji prvi mož Istrabenza Igor Bavčar je bil neuspešen v pritožbi na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je sicer pritrdila, da je bila Bavčarju kršena pravica do domneve nedolžnosti. A namesto 1,4 milijona evrov, ki jih je zahteval prvi notranji minister samostojne Slovenije, je sodišče določilo odškodnino v višini 10 tisoč evrov in še dodatnih šest tisoč evrov za stroške, poroča časnik Delo.
Bavčar je bil po prestajanju petletne zaporne kazni marca lani oproščen vseh obtožb glede sporne preprodaje delnic Intereurope. Pred dnevi je sodbo potrdilo še višje sodišče v Kopru. Bavčarjeva tožba proti državi na ESČP pa se nanaša na izjave Gorana Klemenčiča, pravosodnega ministra v času primera Istrabenz. Ta je v medijih dejal, da bodo “letele glave,” če primer zastara.
ESČP se je strinjal, da so Klemenčičeve izjave namigovale na Bavčarjevo krivdo, kar je kršilo domnevo nedolžnosti. Sodišče pa je obenem odločilo, da ni prišlo do kršenja 7. člena konvencije sodišča, kot je vztrajal Bavčar. Ta člen določa, da nihče ne sme biti obsojen, če v trenutku, ko je bilo sporno dejanje storjeno, to ni bilo zakonsko prepovedano.
V pritožbi je Bavčar želel doseči, da primer ponovno obravnava veliki senat ESČP. Z zavrnitvijo pritožbe je sodba postala pravnomočna, država pa mora dosojeno odškodnino izplačati v treh mesecih od pravnomočnosti. Bavčar je lani napovedal, da bo primer nadaljeval na slovenskem vrhovnem sodišču.
Na sodbo ESČŠ se je pritožila tudi država, ki je bila prav tako neuspešna.
Primer Istrabenz
Bavčar je bil v zadevi Istrabenz obsojen leta 2013. Decembra 2007 je Istrabenz za več kot 14 milijonov evrov odkupil sveženj delnic Intereurope od podjetja Maksima Holding, v katerem je bil Bavčar večinski lastnik. Naslednji dan pa je ta sveženj za 10,3 milijona prodal Banki Celje. Na specializiranem državnem tožilstvu so menili, da je Bavčar s tem zlorabil položaj predsednika uprave Istrabenza. V enem dnevu naj bi namreč povzročil 3,7 milijona evrov škode Istrabenzu in 3,2 milijona evrov koristi Maksimi Holding.
Pri tem naj bi mu pomagal tedanji predsednik uprave Maksime Holdinga Miroslav Golubić, ki je bil v sredo prav tako pravnomočno oproščen vseh obtožb.
Sedmeletno zaporno kazen bi moral Bavčar začeti prestajati leta 2014, a si je na podlagi zdravstvenih razlogov zagotovil odlog služenja kazni. Vmes je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo in jo vrnilo v ponovno odločanje. Okrožno sodišče ga je leta 2016 na vnovičnem sojenju obsodilo na pet let zapora, piše Delo.
Višje sodišče je še pred zastaranjem sodbo potrdilo in Bavčar je moral v zapor septembra leta 2017. Prestajanje kazni je končal maja 2022, poroča STA.
