Kazen za lastnico Droge Kolinska: razkrila so jih sporočila na mobilniku

Komisija za varstvo tržne konkurence v Srbiji je poleg odločbe o pogojni odobritvi koncentracije družb Atlantic Grupa in Strauss Adriatic v Srbiji v četrtek, 29. februarja, na svoji spletni strani objavila tudi odločbo iz decembra 2023 o kršitvi tržne konkurence teh dveh podjetij na trgu kave.

Kot piše v obrazložitvi, je komisija ugotovila, da sta se ti podjetji z neposredno ali posredno izmenjavo informacij o cenovni politiki in prihodnjih veleprodajnih cenah mlete kave v Srbiji dogovarjali in usklajevali poslovno strategijo, posledica česar je bil prepovedan dogovor.

Obe družbi sta plačali približno dva milijona evrov kazni. Atlantic Grupa je plačala 1,62 milijona, Strauss Adriatic pa približno 400 tisoč evrov. Strauss ima v lasti znamki kave Doncafe in C kafa, Atlantic pa znamki Barcaffe in Grand kafa.

Kako so odkrili posel?

Komisija je v sklepu sporočila tudi, kako je odkrila tajni dogovor. Kot navajajo, so med majem in junijem 2021 opravili analizo pogojev tržne konkurence na maloprodajnem trgu izbranih živil, med katerimi je bila tudi mleta kava.

Med maloprodajnimi cenami dveh blagovnih znamk teh družb (kava Grand Gold 200g in Doncafe Moment 200g) je bila ugotovljena visoka stopnja korelacije. V začetku leta 2017 je prišlo do sočasne rasti cen teh blagovnih znamk, nato pa do konca opazovanega obdobja (konec leta 2020) cene niso bistveno padle.

Komisija se je sklicevala tudi na izjavo direktorja podjetja Strauss, da cena surove kave predstavlja več kot 90 odstotkov cene končnega izdelka. Gibanje cen teh znamk je tako posledica gibanja cene surove kave na svetovnem trgu.

V odločbi je zapisano, da je cena na svetovnem trgu v obdobju od 2017 do 2019 nenehno padala. Nato je leta 2020 prišlo do nihanja cen, leta 2021 pa do rasti. Cene ob koncu leta 2018 in v letu 2019 so bile najnižje v zadnjih 10 letih.

“V nasprotju s pričakovanim izidom, so rezultati korelacijske analize pokazali ne le, da cene surove kave na svetovnem trgu in maloprodajne cene v Republiki Srbiji niso bile pogojene, ampak tudi, da so se gibale v nasprotnih smereh,” je pisalo v odločitvi komisije.

Podobnost v izjavah tekmecev

Povedano drugače, ugotovili so, da cene na srbskem trgu v tistem obdobju niso bile pogojene s spremembami cen surove kave na svetovnem trgu, “ampak so se oblikovale pod vplivom drugih dejavnikov”.

Komisija je analizirala tudi medijske nastope predstavnikov obeh družb po letu 2017. Ocenila je, da so bile izjave z obeh strani, da ne bo sprememb cen, podobne. Po teh izjavah ni prišlo do podražitev ali sprememb cen.

“Komisija je upravičeno domnevala, da je gibanje maloprodajnih cen posledica uskladitve cenovnih politik obeh največjih udeležencev na veleprodajnem trgu mlete kave v Republiki Srbiji,” je zapisano v obrazložitvi. Zato je bil septembra 2021 uveden postopek po uradni dolžnosti.

Predmet postopka je bilo ugotavljanje obstoja dogovora, s katerim družbe usklajujejo svojo poslovno strategijo glede na spremembe cen, in ne ugotavljanje dogovora o višini cen.

Kako so se izmenjevale informacije

Komisija navaja, da sta bila v obravnavanem primeru uporabljena oba mehanizma izmenjave občutljivih, komercialnih, strateško pomembnih poslovnih informacij – neposredna in posredna izmenjava.

“Neposredna izmenjava informacij med konkurenti najpogosteje poteka med predstavniki podjetij, posredna izmenjava pa je pošiljanje signalov in sporočil prek medijev. V situaciji, ko konkurenti aktivno gledajo in poslušajo medijske izjave konkurentov, so lahko te izjave sredstvo izmenjave signalov med njimi, ki posredno kažejo komercialne strategije udeležencev na trgu,” poudarja komisija.

Na primer, če bi en konkurent preko medijev sporočil, da obstaja možnost podražitve, drugi konkurent pa bi v odgovoru potrdil, da je takšna podražitev nujna (ali celo neizogibna), bi to lahko pomenilo ponudbo in sprejem ponudbe ter uskladitev stališč o nastopu na trgu.

Nenapovedani nadzori v podjetjih

Komisija je poleg zbiranja javno dostopnih podatkov opravila tudi nenapovedan nadzor v poslovnih prostorih družb. Predstavniki komisije so naredile forenzične kopije baz elektronske pošte in drugih elektronskih komunikacij iz računalnikov in mobilnih telefonov.

Atlantic se je na ta postopek komisije pritožil. Navedel je, da je bila kopirana korespondenca 11 ljudi iz podjetja. To vključuje več kot 400 tisoč sporočil, ki niso vsebovala le podatkov, pomembnih za preiskavo, ampak tudi veliko drugih poslovnih informacij.

“Pri pregledu službenega mobilnega telefona Siniše Daničića, predstavnika Strauss Adriatica, je bilo ugotovljeno, da obstaja več aplikacij za dopisovanje (WhatsApp, Viber, Signal, Telegram). Z vpogledom v sporočila kontakta Andreja Beleta, predstavnika Atlantic Granda, je bila ugotovljena komunikacija o namestitvi aplikacije Signal,” navaja komisija.

Signal velja za eno izmed bolj varnih aplikacij, ki omogoča šifriranje sporočil, pa tudi izbris sporočil po določenem času.

“Dosežen je bil stalen neposreden stik zastopnikov strank v postopku, hkrati pa tudi prehod s komuniciranja prek elektronske pošte na različne aplikacije, ki imajo vgrajene možnosti brisanja sporočil. Zato ni mogoče trditi, da eksplicitne izmenjave informacij ni bilo, ampak le, da ni bilo najdenih neposrednih dokazov.”

Do leta 2014 sta bili podjetji v cenovni vojni

V svoji odločitvi komisija podaja tudi pregled zgodovine odnosa med družbama, ki je pripeljal do sodelovanja. Zanimivo je, da so bili odnosi pred 10 leti povsem drugačni kot zdaj.

V obdobju od 2012 do 2014 je namreč potekala cenovna vojna med podjetjema. Z nižanjem cen so se borili za kupce, pri čemer sta očitno izgubili obe strani.

Po tem se vzpostavi komunikacija med podjetjema. Komisija je našla tudi korespondenco iz leta 2014, ki potrjuje, da je bil opravljen pogovor s tekmecem. Dogovorjeno je bilo, da bo Strauss “spremljal dvig cen” z natančno navedenimi odstotki dvigov. Prav tako sta si nekdanja tekmeca začeli izmenjevati cenike in se srečevati.

Članek je bil izvorno objavljen na Forbes Srbija in Forbes Hrvaška.