Slovensko podjetje podpisalo z Lamborghinijem in zaposlilo sto novih delavcev

Leto 2020 je bilo za kidričevski Boxmark Leather, tovarno sedežnih prevlek, eno najtežjih v treh desetletjih na tej lokaciji.

Podjetje, ki je v najboljših časih v Sloveniji zaposlovalo 2.500 ljudi, je imelo leta 2019 okoli 1.500 zaposlenih. Potem je najprej odpustilo 300 ljudi, nato še 350. Danes tam dela še 500 ljudi, od tega okoli 400 v proizvodnji.

Sorazmerno so se znižali tudi prihodki; s 147 milijonov evrov v 2019 na 67 milijonov evrov v lanskem letu. Je pa podjetje v tem času iz rdečega prišlo v zeleno. Lansko leto je sklenilo z dobrima dvema milijonoma evrov dobička iz poslovanja.

Dva koraka nazaj, en naprej

Narediti smo morali dva koraka nazaj, da lahko gremo en korak naprej, prestrukturiranje opiše Marjan Trobiš, ki je 15 let na čelu podjetja v avstrijski lasti.

“Leta 2020 smo zaradi pandemije doživeli kar velik padec naročil. To obdobje smo izkoristili, da se prestrukturiramo in da razpršimo dejavnosti, v katerih imamo kupce. Boxmark je bil 100-odstotno odvisen od avtomobilske industrije. Zdaj se to spreminja.”

V segmentu avtomobilske industrije so se osredotočili na avtomobile višjega cenovnega ranga, kjer kakovost pretehta nad ceno. Serijsko proizvodnjo, ki v Sloveniji ni več poslovno vzdržna, pa so preselili v cenejše države, predvsem Bosno in Hercegovino.

Posel za popularnega športnika

Zdaj so poleg poslov za Mercedesovo linijo AMG in razred G, ki ga izdelujejo v bližnjem Gradcu, sklenili še pogodbo z Lamborghinijem. Italijanski proizvajalec športnih vozil je lani prvič v zgodovini izdelal prek 10 tisoč jeklenih konjičkov, njihov paradni konj je Urus SUV, ki po poročanju Reutersa stane okoli 230 tisoč evrov.

“Oblazinili bomo vse modele Lamborghinija, tudi prestižni model Urus SUV,” pravi Trobiš. Dnevno bodo oblazinili okoli 40 avtomobilov italijanske znamke.

Po Trobiševi oceni se je kupec prav zanje odločil zaradi kakovosti. “Leta 2020 smo res zmanjševali število zaposlenih, a smo tudi vlagali v nove tehnologije in materiale ter sodobne načine izdelave. To se je obrestovalo, saj je prav to prepričalo italijanskega kupca. Našli smo pot, kako lahko s kakovostjo prepričamo kupca, da se odloči za Slovenijo, ne glede na to, da stroškovno ni konkurenčna.”

Izdelava pri nas, servis v Dubaju

V Kidričevem obenem razvijajo in izdelujejo letalske sedežne prevleke za letalske družbe, kot sta Fly Emirates in Lufthansa. “Če letite v poslovnem razredu s Fly Emirates, sedite na sedežih, ki so bili narejeni v Sloveniji. Postopoma bodo vsa letala preoblekli v novi dizajn, ki smo ga oblikovali skupaj, v Sloveniji je tudi celotna serijska proizvodnja,” pravi Trobiš.

Dodaja, da se je v zadnjem letu prodaja podjetjem iz letalske industrije povečevala za 20 odstotkov, trenutno pa dosega približno deset odstotkov v celotni prodaji. “To je precej hitra rast, načrtujemo pa, da se bo v prihodnjih letih še pospešila.”

S povečevanjem števila letal v novi preobleki se bo namreč povečevalo tudi povpraševanje po poprodajnih storitvah. “Tu imamo velike možnosti, zato naša skupina v Dubaju v kratkem odpira poslovalnico z 20 zaposlenimi, da jih bomo servisirali.”

Sto novih zaposlitev

Okrevanje podjetja je prineslo tudi višje plače, ki so sicer – tako kot dodana vrednost – še vedno precej pod slovenskim povprečjem. Povprečna plača v podjetju se je med letoma 2019 in 2022 dvignila s 1.100 na 1.400 evrov bruto. Povprečje za to leto je bilo dva tisočaka bruto.

“Najnižje plače smo skladno z rastjo minimalne plače v zadnjih letih dvignili za okoli 20 odstotkov. Dvigovali pa smo tudi višje plače. Nismo še tam, kjer bi morali biti,“ pravi Trobiš.

Z novimi posli se zdaj v Kidričevo vrača sto delovnih mest. Trobiš je pravkar podpisal pogodbo o zaposlitvi z 89 delavci, še 10 jih bodo. Večinoma gre za kadre iz Slovenije in sosednjih držav. “Z zaposlovanjem smo začeli januarja, predvsem zato, ker bomo strokovnjake, ki jih na trgu ni, morali izobraziti sami. Sicer pa nimamo težav s kadrom, saj ljudje vidijo, kaj smo v preteklih 30 letih v Sloveniji naredili in kaj še bomo. Mislim, da je to za veliko ljudi motivacija, da se prijavijo,” pravi sogovornik.

Med novimi zaposlenimi so tudi povratniki, ki so pred leti delo izgubili. “Pa tudi nekateri, ki so pred leti odšli v Avstrijo, a so ugotovili, da se tudi tam ne cedita med in mleko, zato zdaj prihajajo nazaj,” pravi sogovornik.

Zaskrbljujoče novice iz Nemčije

Boxmark, ki je lani ustvaril 67 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 2,3 milijona evrov dobička iz poslovanja, na račun novih poslov letos načrtuje od tri- do petodstotno rast prihodkov. “Glede na to, da je avtomobilska industrija v neprijetni situaciji, verjamemo, da bodo naročila za to panogo padla. Ker smo dobili nov posel za Lamborghini, tudi podjetje Fly Emirates je napovedalo vlaganja v nova letala, pa pričakujemo, da bomo ta izpad nadomestili.”

Ob še vedno visoki, 90-odstotni odvisnosti od avtomobilske industrije skrbijo črni oblaki, ki se zgrinjajo nad nemško avtoindustrijo. Trobiš ne dvomi, da se bo dogajanje kmalu razširilo tudi k nam.

Na vprašanje, ali razloge za dogajanje vidi v ohlajanju in s tem povezanim obratom v gospodarskem ciklu ali morda tudi v strukturnih težavah panoge, Trobiš odgovarja, da drugo. Nemška industrija se po njegovi oceni prepočasi prilagaja novi realnosti, kupci so negotovi, kar vodi v padec prodaje, to pa praviloma pomeni sorazmerno zmanjšanje proizvodnje oziroma števila zaposlenih.

Tako Trobiš meni, da se bo optimizacija v podjetjih, ki se v Nemčiji že dogaja, nadaljevala, to pa bo po njegovem mnenju za sabo potegnilo tudi val stečajev dobaviteljev. “Velika dobaviteljska podjetja zdaj zmanjšujejo število zaposlenih tudi do 30 odstotkov. Podjetja, ki sodelujejo pri izdelavi komponent za motorje, so v negotovosti, saj ne vedo, ali proizvajati ali ne. Podizvajalci pritiskajo nanje, saj tudi sami potrebujejo določeno raven proizvodnih količin. Tu je pod vprašajem na sto tisoče delovnih mest. Letos in v prihodnjem letu se bo zadeva nekako postavila na novo, vsi pa ne bodo preživeli.” 

Kitajci v prednosti

Zeleni prehod v avtoindustriji, kot je zastavljen zdaj, je po njegovem dosegljiv, a za visoko ceno zmanjšanja konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije na svetovnem trgu.

Meni, da je politika tu pozabila na evropskega kupca, ki je do zdaj držal pokonci evropsko avtomobilsko industrijo. “Potrošnik se zdaj sprašuje, ali naj kupi električni avtomobil, pri čemer ne ve, ali je zanesljiv za prevoz na delo, ali avtomobil z motorjem na notranje zgorevanje, čeprav ga lahko v prihodnje obdavčijo.”

Sam še nima električnega avtomobila. “Ni me prepričal. Delam daljše relacije, tudi službene poti do 800 kilometrov, in nimam časa, da stojim eno uro ob polnilni postaji. To bi moralo teči hitreje. Je pa res, da se bomo v bodoče soočali s tehnologijo, ki bo omogočala drugačne možnosti, kot jih imamo zdaj,” pravi, a opozarja, da so Kitajci pred nami. “Kitajske znamke, ki poplavljajo naš trg, so kakovostne in bodo velika konkurenca našim proizvajalcem. Tu vidim veliko nevarnost, da lahko izgubimo znamke, ki smo jih gradili leta. Dejstvo pa je, da potrošnik v času draginje gleda na ceno in 30 odstotkov razlike v ceni vpliva na odločitev,” pravi.

Prerivanje v Boxmarkovi panogi

Čeprav je dejstvo, da proizvajalec sedežnih prevlek preoblikovanja avtomobilske industrije ne bo občutil tako kot podjetja, ki proizvajajo denimo komponente motorjev – sedeže pač potrebuje vsak avtomobil, ne glede na pogon –, pa se tudi v tem segmentu podjetja ne bodo samodejno usidrala v dobaviteljske verige.

“Dogaja se veliko prerivanje in razprava, kateri material je najbolj primeren za električna vozila. Tu je pomemben dejavnik teža, saj električni avtomobil ne sme biti pretežek,” pravi Trobiš.

Sam verjame, da je usnje tudi tu edini logičen odgovor. “Kupci avtomobilov višjega cenovnega ranga cenijo ta material. Težko si je predstavljati, da bi nekdo, ki kupi avtomobil za 400 tisočakov, sedel na plastiki. Jaz takšnega ne poznam.”