Odpuščanja tudi v ljubljanski Helli Saturnus?

Evropska avtomobilska industrija je zaradi zelenega prehoda na pragu velikega prestrukturiranja – prehoda z motorjev na notranje zgorevanje na električni pogon.

Ta tako od proizvajalcev kot njihovih dobaviteljev terja kapitalsko intenzivna vlaganja v razvoj in proizvodnjo novih komponent. Prestrukturiranje pa prihaja v negotovih časih, ki jih zaznamujejo vojna na pragu Evrope, visoke obrestne mere in posledično draga posojila, tudi nestabilne cene energentov.

Val odpuščanj pri nemških avtodobaviteljih

Tako je vodilni nemški proizvajalec avtomobilskih delov Continental že napovedal, da bo zaradi varčevanja do konca prihodnjega leta odpustil več kot sedem tisoč zaposlenih v svoji avtomobilski diviziji, s čimer sledi podobnim ukrepom tekmeca Bosch. Ta bi lahko v v enotah za avtomobilsko elektroniko in programsko opremo opustil 1.200 delovnih mest, še enkrat toliko pa v razvoju, prodaji in administraciji.

Še en nemški avtomobilski dobavitelj, ZF Friedrichshafen, ki globalno zaposluje 165 tisoč ljudi, bo moral po najbolj črnem scenariju v prihodnjih letih v Evropi zrezati 12 tisoč delovnih mest. Glavna težava podjetja je 11,5-milijardni dolg, ki je z zvišanjem obrestnih mer postal veliko breme. V ZF Friedrichshafe so potrdili, da bodo letos samo za obresti namenili več kot pol milijarde evrov. Da bi hitro zmanjšali dolg, so že zaprli dve proizvodni enoti v Nemčiji.

Vsi dobavitelji pa povedo, da je zmanjšanje deloma tudi posledica prestrukturiranja na delovno manj intenzivno proizvodnjo električnih vozil. “Želimo ohraniti delovna mesta, a prehod na e-mobilnost bo zagotovo zmanjšal potrebe,” so za Financial Times povedali v podjetju ZF. Električni avtomobili imajo manj komponent kot avtomobili z motorji na notranje zgorevanje, proizvodnja pa zahteva manj ‘rok’.

Odelo, Mahle, tudi Hella Saturnus?

Krčenje napovedujejo tudi nekatera pomembna podjetja avtomobilske industrije pri nas. Jeseni lani je Odelo Slovenija sporočil, da bo do letošnjega januarja skrčil število zaposlenih za sto.

Šempetrski Mahle napoveduje, da bo letos zmanjšal število zaposlenih za 170, kar je približno desetina vseh, in da bo del proizvodnje preselil v Bosno in Hercegovino. Krovna družba Mahle je močne reze napovedala že leta 2020, in sicer ukinitev 7.600 delovnih mest. Skupina, ki zadnja leta posluje v rdečem, se osredotoča na stroškovno učinkovitost, del te strategije pa je verjetno tudi napovedana selitev dela proizvodnje iz Slovenije v BiH.

Tudi iz ljubljanske Helle Saturnus zadnje mesece prihajajo neuradne informacije, da zmanjšuje število zaposlenih. Podjetje smo že pred tedni prosili za odgovor na vprašanja, ali to drži, za koliko zmanjšujejo število zaposlenih in zakaj, a ga kljub večkratnemu pozivu nismo dobili.

Zadnji podatki o poslovanju so na voljo za leto 2022, ko je Hella Saturnus ob 297-milijonski prodaji ustvarila 18,7 milijona evrov izgube. Leto pred tem je bila ta še nekoliko višja, 23 milijonov evrov. V letu 2022 je imelo podjetje povprečno okoli 1.700 zaposlenih.

Hellina lastnica bo rezala

Dogajanje v Helli bi lahko bilo povezano tudi z razmerami v njeni obvladujoči družbi, francosko-nemškem koncernu Forvia. Ta je namreč nedavno napovedal, da bo do leta 2028 v Evropi ukinil do 10 tisoč delovnih mest.

Koncern ima v Evropi dobrih 75 tisoč zaposlenih v 133 tovarnah v Franciji, Nemčiji, na Poljskem, Češkem, v Španiji in pri nas. Njegov izdelčni portfelj med drugim vključuje razsvetljavo, izpušne sisteme in dele za armaturne plošče za avtomobile. Ljubljanska enota je priznana lokacija za proizvodnjo žarometov.

Načrt za zmanjšanje stroškov bo vplival na vse obrate, “vendar ne na enak način”, je na februarski novinarski konferenci dejal glavni operativni direktor podjetja Olivier Durand.

Tu prodajo več, a dobički so v Aziji

Rezi naj bi izboljšali konkurenčnost podjetja, ki se po združitvi Faurecie iz francoskega Nanterreja in nemške Helle v letu 2022 spopada z visokim, sedemmilijardnim dolgom. Prevzem je bil namreč v veliki meri financiran z zadolževanjem.

Forvia po pisanju tujih medijev ocenjuje, da ima v Evropi, kjer se trg ohlaja, do 20-odstotni presežek zmogljivosti in se želi usmeriti na Kitajsko. Čeprav je Evropa še vedno njen največji trg – tu ustvari 46 odstotkov prodaje –, Forvia namreč precej bolje posluje v Aziji. Tam ustvari slabo tretjino prihodkov, a 57 odstotkov dobička iz poslovanja. Dobičkonosen je predvsem kitajski trg, kjer Forvia med drugim sodeluje tudi s prodornim proizvajalcem električnih vozil BYD (in veliko večino ostalih proizvajalcev).