ZDA z večmilijardno subvencijo za domače tovarne čipov – kdo je prejemnik
Ameriško ministrstvo za trgovino je proizvajalcu čipov Intelu podelilo skoraj 20 milijard dolarjev v subvencijah in posojilih. Intel krepi zmogljivosti v štirih zveznih državah.
Ameriški proizvajalec čipov Intel načrtuje povečanje zmogljivosti proizvodnje najnaprednejših polprevodnikov v vrednosti več kot 100 milijonov dolarjev. Administracija predsednika Joeja Bidna bo primaknila 8,5 milijarde dolarjev subvencij in do 11 milijard dolarjev posojil za gradnjo novih tovarn v štirih zveznih državah, je v sredo oznanilo ministrstvo za trgovino. Denar bo začel pritekati do konca leta.
Intel bi rad izkoristil tudi davčne olajšave finančnega ministrstva. Te bi lahko znašale 25 odstotkov kapitalskih izdatkov oziroma dodatnih 25 milijard dolarjev, pišeta Bloomberg in Reuters. Financiranje je namenjeno komercialni dejavnosti. Ločeno pa Intel računa še na 3,5 milijarde dolarjev za proizvodnjo čipov za vojsko in obveščevalne službe.
To bo največja državna investicija v okviru Zakona o čipih iz leta 2022 (Science and Chips Act), katerega naloga je okrepiti domačo proizvodnjo čipov. Za privabljanje proizvajalcev ključne tehnologije na ameriška tla zakon namenja 39 milijard dolarjev v subvencijah in 75 milijard dolarjev v posojilih. Ministrica za trgovino Gina Raimondo je dejala, da nameravajo ZDA do konca desetletja proizvesti eno petino vseh naprednih čipov na svetu.
Intel skuša z investicijami nadoknaditi zaostanek do azijskih tekmecev, kot sta tajvanski TSMC in južnokorejski Samsung. Glavni izvršni direktor Intela Pat Gelsinger za ta namen načrtuje gradnjo tovarne, ki proizvaja čipe za druge stranke (foundry). Nedavno so sklenili partnerstvo z enim večjih kupcev te tehnologije, Microsoftom.
Subvencije tudi za konkurenco
Tudi TSMC in Samsung pričakujeta, da bosta v prihodnjih tednih deležna ameriških subvencij. TSMC v zvezni državi Arizona že gradi tovarno za proizvodnjo naprednih čipov.
Ministrstvo za trgovino je pred tem oznanilo subvencije za ameriško podružnico britanskega orožarja BAE Systems ter ameriški podjetji Microchip Technology in GlobalFoundries. Več kot 600 podjetij je izrazilo zanimanje za sredstva. Izdelovalci naprednih čipov so zahtevali več kot dvakratni znesek denarja, ki je bil predviden za njih, še piše Bloomberg.
Kam bo šel denar?
Intelova subvencija bo “največja posamezna donacija kateremu koli prejemniku,” je Raimondo povedala novinarjem. Projekti bodo po njenih navedbah ustvarili več kot 30 tisoč delovnih mest v gradbeništvu in proizvodnji v štirih zveznih državah. V nagradi je 50 milijonov dolarjev predvidenih za razvoj delovne sile, je pojasnila.
Osrednji del Intelovega petletnega načrta porabe sredstev je spreminjanje praznih njiv v bližini Columbusa v Ohiu v “največjo lokacijo za proizvodnjo čipov za umetno inteligenco na svetu,” kot je to opisal Gelsinger. Gradnja naj bi bila končana konec leta 2026. Poleg tega bo Intel prenovil tovarne v Novi Mehiki in Oregonu ter razširil dejavnosti v Arizoni.
Gelsinger je dejal še, da bo približno 30 odstotkov sredstev namenjenih stroškom gradnje, kot so delo, cevi in beton. Preostanek bo šel za nakup orodij za izdelavo čipov pri podjetjih, kot so ASML, Tokyo Electron, Applied Materials in KLA, piše Reuters.
Delnica Intela je po novici zrasla za 4,4 odstotka. Od začetka leta je izgubila okrog 16 odstotkov.
