Kaj vemo o ukrajinskem milijarderju, ki je lastnik Perutnine Ptuj

Iz Perutnine Ptuj, ki je lani presegla 500 milijonov evrov prihodkov, so v začetku marca sporočili ambiciozne načrte. Prihodke želijo do leta 2027 spraviti na milijardo evrov.

Rasti nameravajo organsko in s prevzemi. Med temi je trenutno prevzem v Albaniji, kjer čakajo na odločitev varuha konkurence, prvi mož perutnine Enver Šišić pa si v prihodnosti želi naložbe tudi v Avstriji.

Šišić je na čelu uprave od leta 2019, ko je Perutnina Ptuj iz rok Slovenske industrije jekla (SIJ) prešla v roke kmetijske skupine Myronivsky Hliboproduct (MHP), ki jo obvladuje ukrajinski milijarder Jurij Kosiuk.

Kdo je Ukrajinec, ki ima velike načrte v Sloveniji in v regiji? Kako je zgradil svoj imperij in kako ga vodi? V ta vprašanja se je poglobil Forbes Hrvaška.

Fant iz običajne družine, ki je končal na Forbsovem seznamu

Kosiuk se je rodil leta 1968, v družino, ki ni bila bogata. Srednjo šolo je zaključil z zlatom iz kemijske olimpijade in leta 1992 diplomiral na Kijevskem inštitutu za prehrambno industrijo.

Zaposlil se je kot posrednik za blagovne menjave in malo kasneje vložil 100.000 dolarjev v lasten obrat mestne proizvodnje. Podjetje je kmalu propadlo, vendar ga to ni odvrnilo od nadaljevanja poslovne poti. Leta 1995 je ustanovil novo podjetje, tri leta kasneje pa še sedanji MHP.

MHP se je razvijal in rasel, Kosiuk pa se je leta 2011 znašel na Forbesov seznam milijarderjev s premoženjem v vrednosti 1,5 milijarde dolarjev. Leta 2020 je bilo njegovo bogastvo ocenjeno na 1,1 milijarde dolarjev.

Njegovo premoženje niso le številke, mogoče ga je videti tudi v živo. Leta 2012 je kupil 87-metrsko jahto, ki je zdaj nima več, in ki jo je opremil tudi z enim najprestižnejših wellnessov, ki so vgrajeni v superjahte. Imel je (ali še vedno ima) tudi zasebno letalo Airbus A318-112 z dvajsetimi sedeži, helikopterja Bell-429 in Bell-430 ter Eurocopter EC145, ki se je strmoglavil v Kijevu.

Seznamu lahko dodamo še dve luksuzni hiši in avtomobile.

Kratka politična kariera

Leta 2014 je Jurij Kosiuk odstopil kot vodja skupine MHP in postal prvi namestnik šefa predsedniške administracije Ukrajine v času, ko je to vodil Petro Porošenko.

Ameriški Forbes poudarja, da Kosiuka sicer politika prej ni zanimala, vanjo je vstopil po ruski uvedbi omejitev in inšpekcij na meji. Te so namreč pomembno vplivale na njegovo poslovanje.

V politiki se je zavzemal za logistiko oskrbe vojakov, ki so se borili proti separatistom na vzhodu Ukrajine. A je to koristilo tudi njemu. Njegov MHP ima namreč v vzhodnih regijah dva od treh obratov za predelavo mesa. Eden je zdaj na območju pod ruskim nadzorom, drugi pa se nahaja v bližini frotne linije, piše Forbes Hrvaška.

Kosiuk je na mestu namestnika vodje predsedniške administracije ostal le pet mesecev. Nato je postal svetovalec predsednika (Porošenko je bil predsednik do leta 2019) in se vrnil na čelo skupine MHP.

MHP je danes med vodilnimi proizvajalci perutninskega mesa v Evropi, je ena vidnejših ukrajinskih prehrambnih blagovnih znamk in obenem še eden največjih proizvajalcev žit v Ukrajini. Obrate za predelavo imajo tudi na Nizozemskem, Slovaškem in v Sloveniji.

Nedobrodošel v Evropi

Kosiuk je nedavno za hrvaške medije zatrdil, da podpira lokalne kmete v vseh regijah, kjer posluje. Velike načrte na trgih blizu nas ima tudi s Perutnino Ptuj – ob Sloveniji in Hrvaški še v Srbiji ter Bosni in Hercegovini, kjer imajo tudi lastno proizvodnjo.

A navdušenje nad njegovimi načrti spremlja tudi velika mera zadržanosti, opozarja Forbes Hrvaška. Rejci perutnine v več evropskih državah namreč poudarjajo dampinške cene MHP, ki jih dodatno poganja še odprava carin in davkov na uvoz ukrajinskega blaga.

Kosiuka je, kot je poročal Politico, prejšnji mesec kritiziral francoski predsednik Emmanuel Macron. Dejal je, da mu Evropska unija pomaga, da obogati na račun evropskih kmetov. “To Ukrajini ne pomaga,” je bil oster.

Že leta 2018 je o milijarderju poročal tudi raziskovalni portal Folow the Money, kjer so izpostavljali nezadovoljstvo rejcev perutnine na Nizozemskem. “Luknje” v sporazumu o približevanju Ukrajine Evropski uniji naj bi Kosiuku omogočile izvoz mesa, proizvedenega na način, ki v EU ni dovoljen.

Za razliko od nizozemskih rejcev, ki se morajo strogo držati zakona o gnojilih, je MHP preprosto odlagala gnoj ob hlevu ali tovarni. S pomočjo davčnih olajšav in dejstva, da je delovna sila Ukrajini sedemkrat cenejša od nizozemske, je v največji možni meri razmere izkoristil za ustvarjanje dobička.

Onesnaževanje tal in vode, pretepi kritikov …

Kritike na račun Jurija Kosiuka se ne končajo zgolj pri rejcih perutnine.

Češka neprofitna organizacija Arnika je v preteklosti opozarjala na skupino MHP iz okoljskih razlogov. Poudarjali so, da ne deluje v skladu z zahodnimi standardi.

Kot resnejše probleme so izpostavili onesnaževanje tal in vode, ignoriranje javnosti in tudi domnevno nasilno zatiranje kritikov. Vasyl Tkachenko, 67-letni načelnik, naj bi bil leta 2015 pretepen, ker je aktivno podpiral proteste proti Kosiukovemu podjetju.

Kosiukov profil na strani Latifundist.com razkriva tudi, da je je odločen, ko gre za odpuščanje ljudi.

“Če je kdo slab član ekipe, tudi če je dober strokovnjak, bo zagotovo odpuščen. Če je neprijeten igralec, ga pri nas ne bo. Biti moraš srečen in srečo deliti z drugimi,” naj bi bilo stališče Kosiuka.