Kje so direktorice?

Svet EU je na predlog Evropske komisije marca leta 2022 zaradi neenakopravnega položaja žensk v gospodarstvu sprejel direktivo o spolnih kvotah v gospodarstvu, ki jo morajo v svoje zakonodaje prenesti vse države članice EU.

Direktiva uvaja dva možna ukrepa. Prvi predvideva, da osebe manj zastopanega spola zasedajo vsaj 40 odstotkov neizvršnih direktorskih mest v enotirnem sistemu upravljanja oziroma mest v nadzornem svetu v dvotirnem sistemu.

Drugi ukrep pa predvideva, da osebe manj zastopanega spola zasedejo vsaj 33 odstotkov vseh direktorskih mest, tako izvršnih kot neizvršnih, v enotirnem sistemu oziroma v upravi in nadzornem svetu skupaj v dvotirnem sistemu upravljanja. Družbe se lahko odločijo, da bodo sledile enemu ali drugemu cilju.

Direktiva velja za velike družbe, ki so na borzi, imajo več kot 250 zaposlenih in katerih čisti prihodki od prodaje presegajo 50 milijonov evrov oziroma vrednost aktive presega 43 milijonov evrov.

Slovenija bo določila iz direktive razširila

Države članice EU morajo evropsko direktivo prenesti v svoj pravni red. Na ministrstvu za gospodarstvo tako pripravljajo zakon, v katerega bodo vnesli nekaj sprememb, saj je navedene pogoje v Sloveniji leta 2023 izpolnjevalo zgolj 11 podjetij. Tako bodo na ministrstvu širili krog zavezancev.

Zakon bo tako zajel tudi podjetja, v katerih ima država oziroma lokalna skupnost večinski delež v kapitalu ali večino glasovalnih pravic, imajo več kot 250 zaposlenih in izpolnjujejo merila za velike družbe iz 55. člena zakona o gospodarskih družbah, so na ministrstvu pojasnili za Forbes Slovenija.

Evropska direktiva za 11 slovenskih podjetij predvideva vpeljavo kvot do 30. junija 2026. Za 35 pa je predviden daljši rok, in sicer do 30. junija 2028.

Koliko dodatnih družb bo zajela širitev? Po oceni Irene Prijović, predsednice Združenja nadzornikov Slovenije, ti parametri dodatno vključujejo 35 družb, torej bi skupno nova zakonodaja zaobjela okrog 46 podjetij. “Imamo majhen trg kapitala, zato je razširitev logična,” je za Forbes Slovenija dejala Prijović.

Evropska direktiva za 11 podjetij predvideva vpeljavo kvot do 30. junija 2026. Za ostalih 35, ki jih bo prav tako vključeval zakon, pa je predviden daljši rok, in sicer do 30. junija 2028.

V nekaterih podjetjih brez žensk na vodilnih položajih

Preverili smo zastopanost po spolu v upravah in nadzornih svetih 12 pomembnejših slovenskih podjetij, ki bodo po sprejetju zakonodaje morala upoštevati spolne kvote. To so Cinkarna Celje, Dars, Krka, Luka Koper, Telekom Slovenije, Holding Slovenske elektrarne (HSE), Triglav Zavarovalnica, Pošta Slovenije, Zavarovalnica Sava, NLB, Petrol in Gen energija.

V omenjenih podjetjih je zgolj ena predsednica uprave, in sicer Nevenka Kržan v Luki Koper, in le dve ženski, ki vodita nadzorne svete. To sta Nevenka Hrovatin v HSE in Urška Kežmah v nadzornem svetu Pošte Slovenije.

Med zglednejšimi primeri je Telekom Slovenije, v katerem so od petih članov uprave tri ženske, v nadzornem svetu pa je razmerje enakovredno razporejeno. Podobno je tudi v upravi in nadzornem svetu Pošte Slovenije.

Na drugi strani so podjetja, v katerih je na vodilnih položajih le malo žensk. Med analiziranimi je takšna Cinkarna Celje z eno predstavnico v upravi in brez predstavnic v nadzornem svetu, dve družbi pa imata zgolj po eno predstavnico v nadzornem svetu – Zavarovalnica Sava in Petrol. Zakaj je tako, smo vprašali podjetja.

Iz Cinkarne Celje so za Forbes Slovenija odgovorili, da v tričlanski upravi dosegajo 33-odstotno zastopanost manj zastopanega spola. “Člane nadzornega sveta predlagajo lastniki. Ker je en član pred kratkim odstopil, enemu pa junija poteče mandat, bo priložnost za doseganje predpisanih kvot ponujena v kratkem,” so zapisali. Ob tem so dodali, da med 16 direktorji in vodjami služb sedem mest zasedajo ženske.

V Petrolu pa so nam pojasnili, da imajo gledano celotno vodstvo družbe, ki upošteva člane uprave, izvršne in področne direktorje, 33-odstotni delež žensk. V upravi pa trenutno ni nobene.

“Z leti spolno strukturo postopno izboljšujemo v prid ženskega spola. Od leta 2003 se tako delež žensk povečuje povprečno za eno odstotno točko na leto. Razmerje med spoloma se sicer v družbah razlikuje glede na dejavnost posamezne družbe,” so zapisali.

Doseganje ciljev za bolj uravnoteženo zastopanost spolov v družbah spremljajo tudi v Združenju nadzornikov Slovenije. Kot ugotavljajo, jih od 52 borznih in državnih družb v vzorcu 27 odstotkov že izpolnjuje oba uvodoma omenjena cilja evropske direktive. Ta sicer, kot že omenjeno, dopušča, da podjetje zadosti enemu od ciljev. Takšnih je še 19 odstotkov. “Govorimo torej o slabi polovici, pa analiziramo večji obseg družb, kot jih bo zakon zajel,” je pojasnila Prijović.

Globoko ukoreninjene ovire

Zakaj ženske redkeje zasedajo najvišja mesta v družbah? Položaj najbolje opiše koncept steklenega stropa, ki pomeni nevidne ovire za večinoma ženske pri kariernih napredovanjih. “Ko govorimo o teh ovirah, govorimo o neenakostih, ki niso pojasnljive – denimo z dosežki in izkušnjami, ki jih imajo prijavljeni kandidati. Večinoma izhajajo iz globoko ukoreninjenih ovir, ki se jih posamezniki in posameznice ne zavedajo,” je za Forbes Slovenija pojasnila Jasna Mikić Ljubi s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

K temu prispevajo spolni stereotipi, ki predpisujejo lastnosti moških in žensk, torej tudi predvidevajo, kako naj bi se moški in ženske v nekem okolju morali vesti. Moška družbena vloga se še vedno pogosto pripisuje javni družbeni sferi, plačanemu delu in sferi moči. Obratno pa se ženska vloga povezuje z zasebno sfero, neplačanim delom in težjim napredovanjem. “Ženske na vodilnih položajih najbolj nasprotujejo stereotipni predstavi o ženski,” je poudarila Mikić Ljubi.

Prav z vstopom na vodilne položaje ženska zaide v fenomen “misli kot menedžer, misli kot moški”, torej v sfero, ki je stereotipno značilna za moškega, je dejala Mikić Ljubi. “Pričakujejo se racionalnost, agresivnost, ambicioznost, direktnost. Zato so moški, ki tudi ’naravno’ posedujejo te lastnosti, videni kot boljši za opravljanje teh poklicev,” je pojasnila. Ženske zato navadno zasedejo vodenje podsistemov.

Zakon za podjetja ne predvideva sankcij

“Mnoge države članice EU so podobne zakonodaje uvedle že pred uvedbo evropske direktive, med drugim Nemčija. In te države so v tem času storile pomembne premike. Tam se je spolna zastopanost povzpela tudi nad 40 odstotkov,” je poudarila Prijović.

V Združenju nadzornikov Slovenije pa so imeli drugačne poglede kot ministrstvo glede sankcioniranja podjetij, ki določb ne bodo spoštovala. “Zavzemali smo se za ostrejše sankcije po vzoru nekaterih drugih držav, kar bi pomenilo tudi ničnost imenovanja. Čeprav je odločitev ministrstva v skladu z direktivo, pa gre za manj strog pristop,” je dejala.

Pri ničnosti imenovanja bi mesto, ki bi ga moral zastopati predstavnik določenega spola, prejme pa ga kandidat drugega spola, ostalo nezasedeno. A se za ta pristop pri nas niso odločili. Bo pa sankcije v obliki glob kot nadzorni organ lahko izdal zagovornik načela enakosti.

Napredek k bolj enakovredni zastopanosti obeh spolov na najvišjih funkcijah v podjetjih je sicer počasen. “Slovenija je še vedno na repu EU. Prehitele so nas mnoge države, kjer je bila zastopanost žensk v gospodarstvu slabša kot pri nas,” je poudarila Prijović.

Pa položaj lahko rešijo kvote? Jasna Mikić Ljubi zagovarja, da lahko zakonodaja pomaga pri zagotavljanju pravic, ki nam jih “naravno” ni uspelo doseči. “Na primeru drugih držav, pa tudi pri nas v politiki, vidimo, da kvote delujejo,” je še pojasnila.