Švicarski milijoni tečejo v slovensko farmacijo

“Velika stava švicarske farmacije na Slovenijo.”

“Slovenija, majhna država, ki je postala velika podružnica švicarske farmacije.”

To sta naslova člankov v švicarskih medijih Swissinfo.ch in Le Temps o vlaganjih in vse tesnejši navezanosti švicarske farmacevtske industrije na proizvodno in razvojno vozlišče v Sloveniji ter rastoči blagovni menjavi med državama.

Naložbeni val

Švicarski mediji pišejo o naložbah švicarskih farmacevtskih velikanov Sandoza in Novartisa, ki sta od lani ločeni podjetji, v Sloveniji. Kot je lani julija za STA dejal predsednik Novartisa za Slovenijo Aymeric Royere, je do takrat Novartis (še kot združeno podjetje) v Slovenijo vložil skupno 5,4 milijarde oziroma 3,4 milijarde brez upoštevanja kupnine za Lek.

Ob tem pa sta obe, po novem ločeni družbi napovedali nove naložbe. Sandoz v Lendavi, kjer že ima največji obrat za pakiranje trdnih farmacevtskih izdelkov ter proizvodnjo učinkovin za svoj najbolje prodajan širokospektralni antibiotik amoksiklav, postavlja proizvodnjo podobnih bioloških zdravil. Skupna višina naložbe je 400 milijonov dolarjev (370 milijonov evrov), država bo primaknila od 50 do 55 milijonov evrov.

Sandoz namerava poleg tega vložiti 90 milijonov dolarjev (okoli 80 milijonov evrov) v center za razvoj podobnih bioloških zdravil v Ljubljani.

Novartis pa bo v Mengšu do leta 2026 postavil 111-milijonski center za tehnični razvoj bioloških zdravil, v Ljubljani pa vlaga 200 milijonov evrov v gradnjo proizvodne enote za aseptične izdelke.

To so le največji projekti švicarskih farmacevtov v Sloveniji, podjetja pa naložbe napovedujejo tudi v naši soseščini. Novartis je sredi februarja napovedal za pol milijarde evrov vlaganj v dve proizvodni enoti v Avstriji.

Olajšave za mlade kadre iz tujine

V zgoraj omenjenih člankih sogovorniki pojasnjujejo, da so poglavitni razlog, zakaj se švicarska podjetja odločajo za Slovenijo, kadri. Novartis in Sandoz naj bi v prihodnjih letih prinesla 650 novih delovnih mest.

Je pa Lek lani po poročanju STA finančnemu ministrstvu poslal predlog za uvedbo ciljanih davčnih olajšav za visoko kvalificirane mlade kadre iz tujine – tako tujce kot Slovence, ki bi se radi vrnili v domovino.

Farmacevtsko vozlišče

Napovedane naložbe krepijo vlogo Slovenije kot ene ključnih farmacevtskih lokacij v Evropi. Swissinfo.ch je objavil graf o vrednosti farmacevtske proizvodnje na prebivalca, ki kaže, da je bila po vrednosti farmacevtske proizvodnje na prebivalca Slovenija v letu 2022 peta največja proizvajalka v tej dejavnosti.

Tu je seveda upoštevana tudi slovenska proizvodnja novomeške Krke.

'Skrivnostna' rast trgovine s Švico

V zadnjih letih se je prav na račun farmacevtskih izdelkov močno povečala tudi blagovna menjava med Slovenijo in Švico. Povečanje je prišlo po tem, ko je Novartis odprl logistični center na Brniku in pakirni center v Lendavi.

Spremembe v prodajnih tokovih skupine Novartis je nedavno raziskoval tudi Inštitut za pravo in ekonomijo Univerze v St. Gallnu. Povod je bil – kot navaja inštitut – "skrivnosten vzpon Slovenije" po lestvici največjih trgovinskih partneric Švice. Inštitut pa je poleg Novartisove odločitve, da Slovenija postane nekakšno logistično vozlišče, med razlogi navedel tudi farmacevtsko in davčno zakonodajo Evropske unije (EU) ter sodbe nemškega sodišča iz leta 2017. Zaradi davčnih razlogov naj bi Novartis izdelke s proizvodnih lokacij zadnja leta fizično uvažal v Švico, nato pa jih prodajal na trgih EU.

Vladni Urad RS za makroekonomske analize je zadnja leta v poročilih navajal, da se hitro povečuje tudi izvoz predhodno uvoženih farmacevtskih izdelkov v Švico (brez menjave lastništva) in ugotavljal, da tako povečanje blagovne menjave ne prispeva veliko k dodani vrednosti oziroma bruto domačemu proizvodu Slovenije (BDP). Kolikšen del izvoza v Švico predstavlja izvoz predhodno uvoženih izdelkov, ni znano.