Guverner Banke Slovenije: Visoke obrestne mere, dokler bo potrebno

Novice Forbes Slovenija 8. marca, 2024 10.14
featured image

Včerajšnjo odločitev Evropske centralne banke, da pusti obrestne mere nespremenjene, je komentiral član Sveta ECB Boštjan Vasle.

8. marca, 2024 10.14

Evropska centralna banka (ECB) je na včerajšnjem monetarnem zasedanju pustila obrestne mere v evrskem območju nespremenjene. Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, ki je eden izmed odločevalcev v Svetu ECB, pravi, da je odločitev temeljila na najnovejših makroekonomskih napovedih in zadnjih podatkih, ki kažejo na popuščanje inflacije, a vztrajanje domačih inflacijskih pritistkov.

“Ocenjujemo, da bo trenutna raven obrestnih mer ob dovolj dolgem ohranjanju pomembno
prispevala k pravočasni vrnitvi inflacije na ciljno raven. Naši nadaljnji koraki bodo še naprej
odvisni od aktualnih razmer, to je od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne
inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov,” je v izjavi za javnost zapisal Vasle.

Že letos naj bi se inflacija približala ciljni ravni dveh odstotkov. V povprečju naj bi letos znašala 2,3 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa naj bi upadla na 2 oziroma 1,9 odstotka. Medtem bo po oceni ECB gospodarska rast letos nizka pri 0,6 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa naj bi se okrepila na 1,5 oziroma 1,6 odstotka.

Nova napoved ECB predvideva nižjo gospodarsko rast in nižjo v izbranem obdobju, kot so jo napovedovali decembra lani.

Slovenska centralna banka
(Foto: Borut Živulović/ BOBO)

Previdnejše zniževanje obrestnih mer

Finančni trgi so v novo leto vstopili z optimizmom, da bosta ECB in ameriška centralna banka Federal Reserve z nižanjem obrestnih mer začeli že v prvi polovici leta. Toda bančniki pri ECB opozarjajo, da bodo o premikih obrestnih mer odločali vsakič znova na podlagi aktualnih podatkov. Prvo nižanje se pričakuje junija.

“Inflacija se bo tekom napovednega obdobja še naprej zniževala, pri čemer pa bo po umiritvi zunanjih stroškovnih pritiskov hitrost zniževanja inflacije v prihodnje v veliki meri pogojena z gibanjem osnovne inflacije in rasti stroškov del,” pojasnjuje Vasle.

Nižanje obrestnih mer bi lahko bilo bolj postopno in previdnejše, kot si želijo mnogi vlagatelji. To pomeni, da tudi v primeru nižanja v juniju, ni nujno, da bo tudi na naslednjem zasedanju sveta prišlo do nižanja. Zaradi nižanja inflacije imajo tržni udeleženci še vedno visoka pričakovanja glede zniževanja ključnih obrestnih mer ECB letos.

“Zahtevane donosnosti so v zadnjem mesecu posledično porasle na nekoliko višje nivoje tako pri
državnih obveznicah kot tudi pri obveznicah privatnega sektorja. Delniški indeksi so februarja porasli.
Premije za tveganje ostajajo relativno nizke in s tem še naprej odražajo pričakovanja tržnih
udeležencev, da bodo centralne banke stabilizirale inflacijo pri dveh odstotkih brez močnejšega gospodarskega krčenja,” pravi Vasle.