Pogled v stotine milijard težke turistične projekte, kakršnih svet še ni videl
Kraljevina na Bližnjem vzhodu je na velikem gradbenem pohodu. Ustvarja zasebne otoke, gradi luksuzne hotele, tematske parke, pristanišča za turistične križarke in celo smučišče v puščavi. Če bodo vse to zgradili, kdo bo prišel?
Ne glede na to, kakšno predstavo o Savdski Arabiji kot potovalni destinaciji imate, se bo ta kmalu temeljito spremenila. Na primer, predstavljajte si Sindalah, zasebno otoško letovišče s sedmimi zvezdicami, tremi ultra luksuznimi letovišči, 38 vrhunskimi restavracijami in številnimi marinami za superjahte.
Številna turistična čudesa, kakršnih svet še ni videl
Ali pa Qiddiyo, futuristično mesto s 600.000 prebivalci, ki se dviga iz puščave in je namenjeno e-športom in igralništvu. Ali pa recimo Trojena, smučarsko letovišče vesoljske dobe, zgrajeno nad puščavo? Tu je še Rdeče morje, ogromna vodna pokrajina s 50 luksuznimi letovišči in 8.000 hotelskimi sobami, razporejenimi na 22 otokih, v arhipelagu v slogu Maldivov. Kompleks v celoti oskrbujeta vetrna in sončna energija.
Ko so leta 2016 prvič objavili turistične cilje, so se zdeli domišljijski: vsako leto v državo privabiti 100 milijonov obiskovalcev. Vse to naj bi dosegli v le 14 letih.
V pripravi je tudi The Rig, pet milijard dolarjev vreden pustolovski tematski park, zgrajen na naftni ploščadi na morju. Ob tem se Savdska Arabija predstavlja tudi kot destinacija za križarjenja. Nedavno je kupila ladjo, vredno 300 milijonov dolarjev. Po vsej kraljevini se iz peska dvigajo nove ceste, letališča, igrišča za golf in terminali za križarjenja. Zemljevid države se vam dobesedno na novo izrisuje pred očmi.
Tu so še vsi novi hoteli, s tisoči nedavno zgrajenimi sobami. Najznamenitejša svetovna hotelska podjetja – Ritz-Carlton, Four Seasons, St. Regis, Fairmont, Marriott, Hilton, Hyatt in InterContinental – se trudijo, da bi skočila na gradbeni vrtiljak, ki se vrti hitreje kot kjer koli drugje na svetu. Vsak od teh projektov bi lahko že sam po sebi za trenutek pritegnil pozornost potovalne industrije, ki je sicer zelo hipna. Toda vsega skupaj, kar se dogaja v Savdski Arabiji, preprosto ni mogoče prezreti.
Od nafte k turizmu
Pogosto si je težko predstavljati, kako obsežna je fizična preobrazba Savdske Arabije. Nekateri od najznamenitejših projektov, ki so v teku – med njimi Sindalah, zasebni otok s sedmimi zvezdicami, in Trojena, neverjetno puščavsko smučišče – so del projekta NEOM, 500 milijard dolarjev vredne regije na severozahodu Savdske Arabije, ki je zrasla iz nič in kjer kraljevina ustvarja nova mesta, letovišča in druge projekte. Območje je veliko 26.400 kvadratnih kilometrov, približno toliko kot Albanija. Na jugu meji na Rdeče morje, na zahodu pa na Akabski zaliv.
Zamisel za NEOM, ki jo je v glavnem financiral 700 milijard dolarjev vreden javni investicijski sklad, se je rodila v okviru Vizije 2030, velikega načrta Savdske Arabije, da se znebi zgodovinske odvisnosti od nafte in diverzificira svoje gospodarstvo.
Eden od stebrov tega načrta je vnovična uveljavitev države kot svetovne turistične velesile. Ko so leta 2016 prvič objavili turistične cilje, so se zdeli domišljijski: vsako leto v državo privabiti 100 milijonov tujih in domačih obiskovalcev ter povečati delež turizma v gospodarstvu s približno tri na 10 odstotkov. In vse to naj bi dosegli v le 14 letih.
Ta želja se je zdela še toliko bolj absurdna, ker Savdska Arabija leta 2016 še ni odprla svojih vrat mednarodnim popotnikom. Takrat so bila potovanja v kraljevino skoraj v celoti omejena na tri vrste ljudi – izseljene delavce, osebe s poslovnimi vizumi in verske romarje, ki obiskujejo sveti mesti Meko in Medino.
Pred štirimi leti država odpre vrata turistom
Potem pa je leta 2019 Savdska Arabija napovedala, da bo obiskovalcem iz 49 držav zagotovila e-vizume in vizume ob prihodu v državo. Napovedali so še nekatere spremembe: obiskovalkam na javnih mestih ne bi bilo treba nositi abaje, tradicionalne in sicer obvezne halje od glave do pet, poleg tega bi lahko potovale brez moškega spremljevalca. Turisti se morajo še vedno oblačiti spodobno, Meka pa bo še naprej ostala nedostopna za nemuslimane.
Odkar se je Savdska Arabija odprla mednarodnemu turističnemu trgu, sta hitrost in pristop k preobrazbi, pri kateri stroški ne igrajo nobene vloge, osupnila tudi najbolj izkušene turistične analitike. “Smo priča izjemno ambicioznim načrtom, ogromnim razvojnim projektom,” pravi Caroline Bremner, vodja raziskovanja potovanj in turizma pri podjetju Euromonitor International. “Milijarde, celo bilijone dolarjev vlagajo v infrastrukturo in diverzifikacijo svojega gospodarstva.” Svetovni svet za potovanja in turizem (WTTC) je ocenil, da je kraljevina v ta namen že porabila 800 milijard dolarjev, kar pa ne vključuje ogromnih tujih naložb, ki se stekajo v državo.
»Domišljijski« načrti postajajo izvedljivi
Zaradi pandemije so se nekateri projekti seveda zavlekli, vendar Savdijci niso znižali pričakovanj, temveč so svoj cilj do leta 2030 povečali na 150.000 obiskovalcev na leto. Tu v zgodbo vstopi semantika. V turističnem jeziku je obiskovalec opredeljen kot oseba, ki obišče kraj v državi, kar se zelo razlikuje od tega, kar Euromonitor šteje za “prihod”, torej nekoga, ki prenoči. (Druge organizacije slednje včasih imenujejo turisti.)
Po ocenah Euromonitorja je Savdska Arabija leta 2023 zabeležila več kot 24 milijonov prihodov tujcev, leta 2030 pa jih bo sprejela skoraj 37 milijonov.
Po Euromonitorjevih ocenah je Savdska Arabija leta 2023 zabeležila več kot 24 milijonov prihodov tujcev, leta 2030 pa jih bo sprejela skoraj 37 milijonov. “Če torej vsak od teh 37 milijonov turistov s prenočitvami obišče tri mesta, smo dosegli 100 milijonov obiskov,” pravi Bremner. “Če k temu dodamo še domače turiste, so zastavljeni cilji povsem dosegljivi.”
Pomembnejše merilo uspeha je, koliko naj bi tujci porabili v Savdski Arabiji. Euromonitor napoveduje, da bodo mednarodni turisti leta 2030 porabili 38 milijard dolarjev. Vendar bo skupni gospodarski učinek za Savdsko Arabijo veliko večji, če prištejemo še porabo domačih potnikov in posredni učinek milijona novih delovnih mest v turizmu. WTTC predvideva, da bo do leta 2032 turistični sektor Savdske Arabije k BDP prispeval skoraj 169 milijard dolarjev, kar je 17,1 odstotka celotnega savdskega gospodarstva.
“Ne pozabite, da to destinacijo za mednarodni trg v bistvu gradijo iz nič in da najemajo najboljše med najboljšimi, ko gre za kakovost ljudi, s katerimi delajo,” pravi Bremner. “Vidim, da so temeljito premislili o vseh vidikih turizma, od osebja do proizvoda, blagovne znamke, storitev, povezljivosti in trajnosti. Zato se res zdi, da gradijo nekaj za prihodnje stoletje.”
WTTC predvideva, da bo do leta 2032 turistični sektor Savdske Arabije k njenemu BDP prispeval 17,1 odstotka.
Priprava na prihodnost pomeni tudi zavedanje, da se bodo zahteve naslednje generacije globalnih popotnikov močno spremenile. Po podatkih družbe Skift Research približno 90 odstotkov mladih kitajskih potnikov in 70 odstotkov popotnikov generacije Z v Združenem kraljestvu, Avstraliji in Indiji pravi, da želijo odkrivati nove destinacije. V tem smislu je biti novinec v turističnem svetu velikanska prednost.
Luksuzni potnik novega sveta – kako ga privabiti?
“Nove generacije pridobijo veliko več informacij prek družbenih medijev,” je Billy Canellas, vodja upravljanja premoženja pri družbi NEOM, decembra povedal udeležencem konference Skift Global Forum East. “Mlajši popotniki so zelo dobro poučeni o učinkih prekomernega turizma na tradicionalnih destinacijah,” je dodal in opozoril na jasno težnjo po do okolja prijaznih in trajnostnih destinacijah ter željo po spoznavanju kulture in tradicije raznolikosti neke destinacije.
“Trg luksuznih izdelkov postaja vse bolj raznolik in mlajši ter se seli na razvijajoče se trge,” pravi Bremner in ugotavlja, da so Združeni arabski emirati, Indija in Kitajska zelo privlačni za to demografsko skupino. “Imamo nove luksuzne popotnike, ki niso tradicionalna, starejša generacija potnikov z veliko denarja. To je luksuzni potnik novega sveta, ki je zelo digitalen, zelo okoljsko ozaveščen in mu je pomemben družbeni vpliv.”
“Da ne bo pomote,” pravi Geoff Freeman, predsednik in izvršni direktor turističnega združenja ZDA. “Savdska Arabija ugotavlja, kdo so najpomembnejši popotniki – ljudje, ki so pripravljeni porabiti veliko denarja za doživetja – in se sprašuje: “Kako jih lahko privabimo?”
Kaj vse gre lahko narobe
Seveda je veliko možnosti, da se savdska velika vizija izjalovi. Prvič, obstajajo ogromna finančna tveganja, ki so povezana z izvajanjem tako številnih in neverjetno obsežnih projektov naenkrat, celo za državo z žepi brez dna.
Bremner in ugotavlja, da je uradni javni dolg kot delež v BDP leta 2023 znašal 23,8 odstotka. Delež dolga glede na BDP je skoraj dvakrat tolikšen kot pred desetletjem, vendar je v primerjavi z drugimi državami še vedno precej nizek. Javni dolg Švice na primer znaša 41 odstotkov BDP. Dolg ZDA in Kanade znaša 133 odstotkov oziroma 106 odstotkov BDP. Dolg Velike Britanije znaša 98 odstotka BDP.
Caroline Bremner najbolj skrbi presežek hotelskih zmogljivosti, ki bi na koncu lahko znižal cene. “Luksuzno pozicioniranje bo utrpelo nekaj škode, ker Savdijci tako hitro izvajajo projekte. S takšno ravnjo ponudbe je to precej težko uravnotežiti,” pravi in dodaja, da najnovejši model napovedi Euromonitorja International predvideva, da se bo povprečna poraba popotnika do leta 2030 že zmanjšala. “Preveč hotelskih sob, ki niso zapolnjene, bo znižalo cene, zato to pomeni tveganje.”
Poleg tega ima Savdska Arabija med številnimi potencialnimi obiskovalci, zlasti tistimi z Zahoda, še vedno težave s svojim ugledom. V državi še vedno veljajo strogi zakoni o pitju alkohola in stroge omejitve za ženske, da ne omenjamo domnevnih kršitev človekovih pravic in napadov na novinarje. Leta 2021 so ZDA savdskega prestolonaslednika, princa Mohameda bin Salmana, uradno obtožile za umor novinarja časopisa Washington Post Džamala Hašogdžija leta 2018.
Bližnji vzhod – najhitreje rastoča turistična destinacija
Vendar morebitni pomisleki glede človekovih pravic niso ustavili mednarodnih korporacij pri vlaganju v veliko vizijo Savdske Arabije. “Za nekatere med njimi bo to zelo pomembno vprašanje, morda dokončna ovira za vstop,” pravi Bremner. “Vendar pa lahko vidimo, da se je večina luksuznih hotelskih blagovnih znamk že preusmerila s Kitajske in Združenih arabskih emiratov v Savdsko Arabijo.”
Konec koncev mednarodni potovalni trg ničesar ne ljubi bolj kot bleščeče, nove destinacije na razvijajočih se trgih in Bližnji vzhod je v tem trenutku točno to. “Bližnji vzhod leži na popolni lokaciji,” pravi Bremner. “Tako kot Turčija – pet ur leta z letalom iz Azije in iz Zahodne Evrope.”
Kljub izbruhu vojne med Izraelom in Hamasom oktobra lani je bil Bližnji vzhod leta 2023 najhitreje rastoča turistična regija, saj so bili mednarodni prihodi po podatkih iz poročila Svetovne turistične organizacije Tourism Recovery Tracker za 23 odstotkov višji kot pred pandemijo. To je 35 odstotkov nad svetovnim povprečjem, saj ima preostali svetovni turizem v povprečju še vedno 12-odstotni primanjkljaj v številu obiskovalcev v primerjavi z letom 2019.
Bližnji vzhod je lani beležil za 23 odstotkov več mednarodnih prihodov kot pred pandemijo.
Leta 2023 je regijo obiskalo nekaj več kot tri milijone ameriških turistov, kar je 12,6 odstotka vseh ameriških turistov v tujini. V primerjavi z letom 2019 je to velik skok, kar za 39 odstotkov. In čeprav je bil delež ameriških turistov na Bližnjem vzhodu lani manjši kot v Evropi (40 odstotkov) in Aziji (15,7 odstotkov), je bila to edina od teh treh regij, kjer se je obisk po pandemiji povečal.
Vendar pa Freemana ne skrbi dejstvo, da lahko Savdska Arabija pritegne tako veliko ameriških turistov. “Skrbi me to, da poskušajo privabiti Evropejce, prebivalce Bližnjega vzhoda z visoko porabo in Azijce, ki bi sicer prišli in porabili svoj denar v Združenih državah,” pravi.
“Konec koncev”, pravi Freeman,”je mednarodni turizem vse bolj tekmovalen šport, v katerem dobiček ene države pomeni izgubo druge. Kar nam daje misliti, je dejstvo, da so druge države spoznale, da je industrija potovanj globalno tekmovanje, kdo bo privabil več strank.
Avtorica članka je Suzanne Rowan Kelleher.