Vladno vabilo na pogovore o davčni reformi še ni prišlo do sindikatov

Potem ko je premier Robert Golob novembra lani dejal, da naj bi v okviru socialnega dialoga do konca prvega četrtletja 2024 prišli do izhodišč, kako izpeljati davčno reformo, je predsednica ZSSS Lidija Jerkič danes na okrogli mizi v njihovi organizaciji povedala, da sindikati niso prejeli še nobenega vabila. “V tem trenutku ni zaznati, da bi bili predstavniki zaposlenih kakorkoli pomembni pri debatah o davkih,” navedbe povzema STA.

Jerkič je podvomila tudi, da bo do davčne reforme sploh prišlo. O njej se veliko govori, ni pa prepričana, da smo jo sposobni izpeljati. “Davčne reforme, ki se vedno znova napovedujejo, na koncu pa končajo v prepiru med socialnimi partnerji za 100 milijonov evrov, niso tisto, kar potrebujemo,” je bila jasna.

Sindikati: Reforma ne sme poseči v socialno državo

Če bodo k pogovorom povabljeni, bodo sindikati po njenih besedah zasledovali zelo jasne cilje. Med njimi je izpostavila uravnoteženost – če se bo razbremenilo plače, bo treba najti nadomestne vire za proračun. Predvsem pa je opozorila na povezavo med davčnim sistemom in socialnimi transferji. “Ni nujno, da se vam splača dobiti večjo plačo, saj se lahko zgodi, da bo vaš dohodek na koncu nižji, ker izginejo socialni transferji,” je dejala.

S predsednico ZZZS se je strinjal nekdanji državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič. “Če ti delodajalec dvigne plačo, je velika verjetnost, da boš imel na koncu nižji neto razpoložljivi dohodek, kot bi ga imel, če ti plače ne bi zvišal,” je dejal in med razlogi za to navedel indeksacijo davčnih razredov ter socialne transferje. Rešitev vidi v navezavi socialne in davčne politike.

Pristopiti k višanju plač na način ‘dajmo znižati davke’ je povsem napačen pristop, je menil tudi predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek. Namesto tega se mu zdi pomembno preveriti bruto plače in prek njih doseči rast neto plač. Strinjal se je Božič: “Delodajalec bi ob prošnji svojega zaposlenega za višjo plačo začel razmišljati o dvigu produktivnosti.”

“Potrebna je davčna razbremenitev dela, predvsem srednjega razreda”

Profesor na Ekonomski fakulteti Rok Spruk je spomnil, da so bile vse davčne reforme od leta 2010 dalje pisane na kožo delodajalcev. Medtem ko se je stopnja davka od dohodkov pravnih oseb zniževala, pa se produktivnost ni povečala, inovacijskega pospeška ni bilo, je dejal in dodal, da so davčne reforme v smislu popuščanja delodajalcem vodile v katastrofalno poslabšanje kakovosti vodenja podjetij.

Spruku bi se optimalen davčni sistem zdel takšen, da bi davčno razbremenitev dela kompenzirali z obdavčitvijo končne potrošnje. S tem bi se lahko proračunski prilivi povečali za vsaj dva odstotka bruto domačega proizvoda. “Potrebna je davčna razbremenitev dela, predvsem srednjega razreda,” je bil jasen. Po drugi strani vidi možnost za večje proračunske prilive v višjih trošarinah na sladke pijače in druga živila s slabimi zdravstvenimi učinki ter dodatni obdavčitvi turizma.

Poziv po novem družbenem dogovoru

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je dejal, da bi moral biti cilj davčne reforme ohranjati visoko kakovost življenja v Sloveniji. Treba je torej upoštevati, da zdravstvo, sociala, šolstvo in drugi sistemi potrebujejo neka sredstva, resda omejena, pa vendar bi morali natančno vedeti, kaj bomo z davčnimi prihodki počeli, je dejal.

To se zdi pomembno tudi predsednici ZSSS. “Potrebujemo nov družbeni dogovor na več področjih, kot je zgolj in samo davčna reforma,” je dejala Jerkič.

Tako kot Spruk je tudi Štrukelj podvomil o kakovosti vodenja slovenskih podjetij. “Namesto da samo jokajo, kako je hudo, bi mogoče pometli pred svojim pragom,” je dejal o slovenskih menedžerjih. Če bi delali bolje, jim tudi ne bi bilo treba pozivati k zniževanju davkov, je prepričan.