Inflacija v evroobmočju je padla na 2,8 odstotka

Inflacija v območju evra je januarja po prvih ocenah znižala na 2,8 odstotka.

Cene življenjskih potrebščin so bile januarja v območju evra za 2,8 odstotka višje kot pred letom dni, v prvi oceni ugotavlja Eurostat. Letna inflacija se je tako znižala, saj je mesec prej znašala 2,9 odstotka.

K inflaciji so predvidoma največ prispevale cene hrane ter alkohola in tobaka. Te so zrasle za 5,7 odstotka, kar je manj od 6,1-odstotne stopnje rasti decembra lani. Sledijo storitve, ki so se v evroobmočju podražile za štiri odstotke, kar je enak raven kot mesec prej.

Ne-energetsko industrijsko blago je bilo dražje za dva odstotka (decembra lani 2,5 odstotka). Energija pa se je pocenila za 6,3 odstotka, medtem ko je bila deflacija pri tej komponenti decembra lani 6,7-odstotna.

Najvišjo inflacijo je zabeležila Estonija, znašala je pet odstotkov. Sledi Hrvaška s 4,8 odstotka ter Avstrija in Slovaška s 4,3-odstotno inflacijo. Najnižje številke imata Finska in Italija. Prva je imela 0,7- druga pa 9,9-odstotno inflacijo.

Letna jedrna inflacija – gre za podatek, ki ne vsebuje cen energije, hrane in tobačnih izdelkov ter ga ob svojih odločitvah spremlja Evropska centralna banka, je prejšnji mesec znašala 3,3 odstotka. Na mesečni ravni je padla za 0,9 odstotka.

Cene življenjskih potrebščin zgolj brez energentov so bile januarja za 3,8 odstotka višje kot pred letom dni in 0,5 odstotka cenejše kot decembra lani.

Slovenija za zdaj brez ocene o inflaciji

Prve ocene mesečne rasti cen življenjskih potrebščin za Slovenijo, ki je praviloma objavljena na zadnji delovni dan v mesecu (za januar bi torej morala biti v sredo), pa še ni. Statistični urad (Surs) objavo napoveduje za 6. februar. 

Zakaj? "Razlog za to je – tako kot v prejšnjih letih – sprememba uteži," pravijo na uradu. Ta namreč delež posameznega elementa košarice dobrin (od prehranskih izdelkov, stanovanjskih storškov, energentov, stroškov storitev ...)  vsako leto prilagaja zadnjim podatkom o razmerjih v porabi prebivalstva. Letošnje uteži bodo tako temeljile na povprečju izdatkov iz raziskovanja Poraba v gospodinjstvih za leto 2022, preračunanih na cene iz decembra 2023.

Uteži za harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin pa bodo v skladu s priporočili evropskega statističnega urada Eurostata temeljile na podlagi ocenjenih podatkov nacionalnih računov o izdatkih gospodinjstev za leto 2023. Upoštevana bo tudi povprečna sprememba cen med decembrom 2023 (to je tudi referenčno cenovno obdobje) in povprečjem leta 2023, pravijo na Sursu.

Surs bo z januarjem posodobil tudi seznam izdelkov in storitev ter seznam prodajnih mest, na katerih spremlja gibanje cen.