Naročil ni bilo več, Novomeščan je moral odpuščati, danes pa pobira nagrade
Za Roberta Medleta je bilo samoumevno, da prevzame družinski posel. V dvajsetih letih je število zaposlenih potrojil, prodajne prihodke podeseteril. Ognjeni krst pa doživel v krizi pred 15 leti.
Robert Medle novomeškega proizvajalca senčil vodi dvajset let. Od očeta, ki je Roletarstvo Medle zasnoval kot obrtno delavnico leta 1967, je krmilo družinskega podjetja prevzel leta 2004 pri 32 letih. Takrat je bilo zaposlenih približno 70, prihodkov pa za štiri milijone evrov.
V začetku sta oče in mati pri poslih še sodelovala, nato sta se umaknila. Čez štiri leta je udarila finančna in gospodarska kriza. “Telefoni so nehali zvoniti, naročil ni bilo več. Zato sem moral odpuščati, tudi ljudi, ki so bili že leta pri nas. Ni bilo prijetno, ampak to sem moral narediti, da smo dobili nov zagon,” o ognjenem krstu pove lastnik in direktor podjetja, ki je prejelo že več nagrad, ta teden tudi od Gospodarske zbornice Slovenije.
“Ni bilo prostega časa”
Robert Medle je vodenje Roletarstva prevzel razmeroma mlad. Starši so očitno menili, da je sin dovolj pripravljen za najbolj odgovorno funkcijo v podjetju, kjer danes izdelajo približno 60.000 žaluzij na leto in še toliko rolet.
Da prevzame družinsko srebrnino, je bilo povsem naravno. “S podjetjem sem rasel. Delavnica in prodajni salon sta bila v hiši, v njej so vedno bile stranke. Imel sem samo dve možnosti – ali sem se učil ali pa sem delal v delavnici. Ni bilo prostega časa.”
Študiral je strojništvo, vendar študija ni dokončal. “Ugotovil sem, da to ni zame, želel sem delati. Sem pa nato ob delu opravil vrsto izobraževanj, od skladiščenja, trgovskega poslovodstva do nemščine in angleščine ter poslovnega bontona,” pove Medle.
Na nemškem trgu naročila na pol
Za novomeškim proizvajalcem senčil je rekordno leto, čeprav je v začetku lanskega leta cene svojih izdelkov znižalo. Pocenile so se namreč nekatere surovine – zanj je pomemben predvsem aluminij. “Tako smo šli nekoliko naproti kupcem,” pravi Medle. Kljub temu so izboljšali poslovne rezultate. V 2023 so ustvarili okoli 42,7 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 1,3 milijona več kot leto prej, in dobrega 8,1 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo oziroma okoli pet milijonov čistega dobička, kar je na predlanski ravni. “Veliko vlagamo v digitalizacijo, avtomatizacijo, novo tehnološko opremo in izboljšujemo produktivnost procesov. S tem smo nadomestili razliko nižjih cen,” doda Medle.
Letos bo za podjetje, ki približno 40 odstotkov izvozi neposredno, prek slovenskih podjetij pa na tujih trgih proda še okoli četrtino svoje proizvodnje, precej težje. Njihovi največji kupci so drugi proizvajalci oken, ki potrebujejo senčila, na drugem mestu so monterji oken in senčil.
Lani so v Roletarstvu Medle ustvarili približno 42,7 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 1,3 milijona več kot leto prej.
V Novem mestu največ žaluzij in rolet prodajo v državah nekdanje Jugoslavije, severno izvozno območje pa so Nemčija, Avstrija in Švica. Prav na nemško govorečih trgih že močno občutijo ohlajanje gospodarstva. “Od tam so se naročila letos prepolovila,” pojasnjuje Medle in ocenjuje, da bodo v 2024 prodajni prihodki nekoliko pod lanskimi. Sicer pa težko napoveduje, pravi, ker so v njihovi branži naročila zgolj za mesec vnaprej.
Vsako leto višje plače
Ne glede na to nameravajo plače letos zvišati za najmanj pet odstotkov. Povišico bodo zaposleni prejeli s februarsko plačo. “Življenjski stroški se toliko zvišujejo, da to moramo storiti, ne glede na to, da bodo prihodki letos najverjetneje nekoliko manjši. Res si želim imeti zadovoljne sodelavce.” V zadnjih letih so vsako leto plače dvignili za približno 10 odstotkov, dodaja. Povprečna bruto plača v podjetju je lani znašala 2.460 evrov.
Dobiček vlagajo v razvoj podjetja
V Roletarstvu Medle vsako leto celoten dobiček porabijo za razvoj podjetja. Lani so vložili pet milijonov evrov v strojno opremo in eno skladišče. Letos bodo vložili šest milijonov, od tega tri milijone v nove proizvodne linije, tri pa v gradnjo novega skladišča.
Vedno je na mizi veliko idej, pravi sogovornik. Ena takšnih je zdaj izboljšava zatemnjevanja z žaluzijami, saj se sčasoma materiali nekoliko skrčijo in zatemnjevanje ni več popolno. Druga je razvoj vodila za poseben tip komarnika, ki bo samo polovico širine rolete. Po naročilu izdelujejo le izjemoma, pravi. Res pa od kupcev pridobivajo informacije, kaj najbolj potrebujejo, s čimer oblikujejo svoj program produktov.
Dodana vrednost krepko nad povprečjem
Roletarstvo Medle je lani ustvarilo približno 84.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, kar je okoli polovica nad slovenskim povprečjem, ki je leta 2022 znašalo 55.688 evrov, in hitro raste; še leta 2021 so na zaposlenega ustvarili okoli 65.000 evrov.
Številka je razmeroma visoka, glede na to, da ne gre za tipično visokotehnološko podjetje. Kako jo dosegajo? “S ceno moramo biti konkurenčni, saj je tekmecev ogromno, cenovni pritiski so močni predvsem na bivših jugoslovanskih trgih. Zato se trudimo, da vsak izdelek naredimo s čim manj porabljenega časa in materiala in s tem kar najbolj znižamo stroške.
Z digitalizacijo smo na tem področju zelo veliko naredili. Če podam primer. V proizvodnji je klasična cirkularna žaga, s katero zaposleni sam meri in reže profile in mora biti pozoren na to, da bo odpada čim manj. Te žage smo zdaj avtomatizirali, tako da zaposlenemu računalnik vse izračuna. S tem smo odpad lani zmanjšali za 25 odstotkov, hkrati smo skrajšali čas izdelave, saj delavec dobi že vse izračunano in se mu ni treba ukvarjati s tem. Vse skupaj se nato pozna tudi na dodani vrednosti,” razlaga Medle.
Za tretjino višja produktivnost
Od tod izhaja tudi visok, kar 30-odstotni dvig produktivnosti v zadnjih treh letih. “Normirali smo skoraj vsako delovno mesto, čeprav je to težko, ker so izdelki med sabo zelo različni, skoraj vsak je unikaten. Programsko opremo za to smo razvili sami. Tako zdaj za vsakega zaposlenega vemo, koliko dela ima na določen dan in kako hitro ga naredi. Tako lahko ustrezno nagrajujemo najboljše in učinkovito načrtujemo proizvodnjo. Prej smo denimo vedeli, koliko žaluzij ali rolet lahko naredimo na dan, zdaj pa v vsakem trenutku za vsakega vemo, ali dela v skladu z načrti, ali so kje zastoji in potrebne okrepitve. Podobno smo naredili v komerciali in razvoju, in to je bil najtežji del,” razlaga Medle.
Hkrati so procese tako digitalizirali, da zaposlenih zdaj ne zapuščajo več delovnih mest, kot so jih prej, iz različnih razlogov, denimo zaradi odpravljanja napak. Zdaj delavec prek računalnika sporoči napako in prosi sodelavca za pomoč. Hkrati se tudi beležijo napake, kar omogoča, da vodje sproti spremljajo, zakaj napak nastajajo in na katerih delovnih mestih, kar olajša njihovo zmanjševanje.
Stroji namesto dvoizmenskega dela
Delajo enoizmensko. “To sicer ni najbolj racionalno, je pa v kadrovskem smislu dobro, saj nimamo tako rekoč nikakršnih težav pri pridobivanju novih sodelavcev,” pojasnjuje Medle, medtem ko se mnoga podjetja spopadajo z velikimi težavami zaradi kadrovske suše. Da nadoknadijo odsotnost druge ali celo tretje izmene, morajo nenehno posodabljati proizvodnjo. Na primer, dve novi liniji, ki jih bodo kupili letos, bosta izvajali dve operaciji več kot dosedanje in jih zdaj opravljajo zaposleni ročno.
Letos bodo zaposlili še nekaj ljudi, predvsem v razvoju in trženju, “vendar je 200 zaposlenih, kolikor jih je zdaj skupaj s tistimi v invalidskem podjetju, optimalno število in bomo zmogljivosti raje širili z novo strojno opremo”.
Elektrike proizvedejo več, kot jo porabijo
V podjetju imajo štiri lastne sončne elektrarne in eno plinsko kogeneracijo za pridobivanje električne energije. Letos bodo proizvedli že več elektrike, kot jo bodo porabili. To je pomembno, saj so deli proizvodnje, recimo ekstruzija PVC, energetsko intenzivni. Hkrati višek toplote, ki nastaja pri proizvodnji, pozimi porabijo za ogrevanje poslovne zgradbe. “Stavba je razmeroma nova in smo takšen ogrevalni sistem predvideli že pri načrtovanju,” pojasni Medle. Skozi energetsko krizo so šli brez prask, saj so jo pred tem zakupili za tri leta vnaprej.
V podjetje prihaja tretja generacija
Tretja generacija družine Medle se postopoma že vključuje v domači posel. Starejši sin je pravkar diplomiral iz ekonomije in se bo zaposlil v podjetju. “V kratkoročnem načrtu je tudi družinska ustava,” pravi direktor. Gre za dokument, v katerem družine natančno določijo način dedovanja in druge podrobnosti, pomembne pri prehajanju družinskega podjetja na naslednje generacije.
O delitvi lastništva – zdaj je Robert Medle stoodstotni lastnik družbe – pa pove, da bo razmišljal, ko šolanje dokonča tudi drugi sin. “V vsakem primeru pa podjetje organiziram tako, da lahko kadarkoli izprežem, nobeno delovno mesto ni odvisno samo od enega človeka. S tem tudi zmanjšujemo tveganje.”
Če bi pravočasno patentirali …
Iz katerih napak se je največ naučil? “Napak sem naredil veliko. Sem človek, ki se hitro odločam, zato se marsikdaj tudi napačno in moramo potem zadeve popravljati. Ena večjih napak je bila, da smo se prepozno lotili patentiranja. To je bilo najbolj pomembno za žaluzijo krater. Sami smo razvili sistem, ki čas montiranja z 20 do 30 minut skrajša na dve minuti, kar pomeni ogromne časovne prihranke na terenu. V letih 2011 in 2012 smo sistem predstavili na sejmu v Nemčiji. Takrat smo dobili ogromno kupcev, s tem produktom sta se tudi odprla avstrijski in švicarski trg. Vendar inovacije nismo zaščitili. Čez dve leti so takšen sistem imeli vsi. Če bi ga pravočasno patentirali, bi imeli lepo prednost, žaluzija se še zdaj odlično prodaja,” je samokritičen Robert Medle.