Na pogorišču Mure utripa novo življenje

Na vzhodu Murske Sobote je slabih 100.000 kvadratnih metrov veliko industrijsko območje. Gre za področje v velikosti 14 nogometnih igrišč in kraj, kjer se je leta 2009 začel stečaj velikega tekstilnega podjetja.

V Muri je brez dela ostalo 2.624 ljudi, stečajni postopek pa se je uradno končal šele februarja lani. V tem času se je sicer zvrstilo več poskusov, da bi se na pogorišču tekstilnega obrata še kdaj šivalo, a brez uspeha.

Kompleks, ki ga med drugim sestavljajo proizvodne hale, upravna stavba in telovadnica, je tako čakal na nove uporabnike.

Danes tam že diha že novo dobro življenje. V prostorih nekdanje Mure je svoj dom našlo več podjetij – od gradbenikov in tiskarjev do logistov in pivovarjev.

Večina objektov v rokah celjskega podjetja

Velik del kompleksa je pred sedmimi leti kupil celjski Inpos. Podjetje vodi družina Pfajfar, ki se na seznamu najbogatejših Slovencev uvršča na 23. mesto. Stečajnemu upravitelju Aha Mure (gre za prvo naslednico tovarne Mura) so oddali najboljšo ponudbo, dobra dva milijona evrov.

S tem so postali lastnik štirih objektov: nepremičnine Moška oblačila s stroji in opremo, objekta Ženski plašči, nepremičnine Ženska oblačila ter vratarnice s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem.

Prevzeli so 55.782 kvadratnih metrov zemljišč in 35.180 kvadratnih metrov objektov.

Leta 2020 so v Inposu začeli prodajo dveh kupljenih industrijskih objektov. Med drugim objekt, kjer so v Muri izdelovali moška oblačila, ki pa je vsaj od zunaj videti dotrajan in prazen. Kupcev za to nepremičnino ni bilo, medtem ko so manjši industrijski objekt kupila lokalna podjetja (več o tem spodaj).

Dva večja objekta na severozahodu kompleksa danes, vsaj na pogled, nimata rednih uporabnikov. Občasno je mogoče tam opaziti le tovorna vozila, po čemer lahko sklepamo, da se nepremičnina uporablja kot skladišče.

Vprašanja, v kakšnem stanju so nepremičnine danes in kakšni so načrti za njihovo obuditev, smo naslovili tudi na Inpos, od koder pa po tednu dni čakanja in klicanja odgovorov nismo prejeli.

Osnovna dejavnost celjskega podjetja je sicer trgovina s tehničnim blagom in gradbenim materialom, a so na vzhodu države lastnik več poslovnih nepremičnin, ki jih oddajajo v najem in prodajajo.

Od piva do strešnih kritin …

V najem dajejo tudi približno 400 kvadratnih metrov velik prostor na jugu nekdanjega Murinega kompleksa. Tega najema Jaša Ratai, ki tam vodi pivnico Jasha Brewing. Prostor je pripravljal leto dni in ga odprl sredi februarja letos. Varijo štiri svoja piva, deluje tudi kuhinja, v načrtu je še organizacija koncertov.

“Zaposlenih nas je šest, ob koncih tedna nam pomagajo tudi študentje,” razlaga Ratai, ki je s prvimi odzivi zadovoljen. Ker so šele začeli, številk o letošnjem poslovanju ne želi napovedati. Večji obisk kot zdaj si obetajo poleti.

Pivnica si vhod skoraj deli z distributerjem rezervnih delov za osebna in tovorna vozila ter motocikle Intercars. Ob njih deluje še podjetje Komiss, ki se ukvarja z elektromontažo.

V isti stavbi od marca delujeta tudi trgovina in servis koles Špica, ki je iskalo večje prostore. “Kultno območje nekdanjega jugoslovanskega tekstilnega velikana Mura je naravnost idealno za naš novi dom,” pišejo na svoji spletni strani.

Svojo murskosoboško poslovno enoto ima v bližini še Meltal, ki pod znamko Metrapan prodaja strešne kritine in fasadne panele. V stavbi je tudi Sheng Tang, podjetje s tujimi lastniki, ki se ukvarja s proizvodnjo testenin.

Na istem naslovu kot zgornja podjetja je KOR Tekstil. Gre za hčerinsko družbo Prevent & Deloze, ki proizvaja osebno varovalno opremo. Po javnih podatkih je bilo leta 2020 v KOR Tekstilu zaposlenih skoraj dvajset ljudi.

V neposredni bližini stavbe je še nekdanja kotlovnica Mure, na kateri je do nedavnega viselo obvestilo, da je objekt naprodaj. Danes je nepremičnina v lasti domžalskega K8, ki se ukvarja z razvojem in implementacijo rešitev na področju informacijske tehnologije. Stavbo so pred kratkim izpraznili, v K8 pa se na naše klice niso odzvali.

… in od tapetništva do telovadnice

Medtem je bistveno bolj živa nepremičnina na skrajnem jugozahodu kompleksa. Uporablja jo pet etažnih lastnikov, ki so objekt skupaj odkupili od že omenjenega Inposa.

Med temi je podjetje Hipoing, ki se primarno ukvarja z zaključnimi gradbenimi deli, s poudarkom na terasah, oknih in senčilih. “Za nakup smo se odločili, ker smo imeli potrebo po večjih lastnih prostorih. Ne nazadnje smo imeli možnost, da postanemo solastniki zgodovine Prekmurja. Na ta način želimo vsaj malo pomagati, da se obudi objekt, ki je nekoč povezoval celotno regijo,” razloge za nakup opiše direktor podjetja Tilen Kukel.

Z dodatnimi prostori so razširili nabor svojih dejavnosti. Po novem so veleprodajni trgovec za delavska oblačila in vijačne zveze.

Kukel je predstavnik druge generacije družinskega podjetja, ustanovljenega leta 1992. Zaposlujejo devet ljudi, v nekdanjih prostorih Mure pa imajo tudi razstavni salon, ki si ga delijo s tapetništvom F Modern.

“Nakup smo gledati tudi kot začetek sožitja različnih podjetij, z različnimi cilji in produkti, ki si lahko med sabo pomagajo. Zato smo z F Modern skupaj naredili salon, kamor lahko privabimo več strank,” še poudarja Kukel.

F Modern ima v stavbi tudi proizvodnjo, kjer nastaja oblazinjeno pohištvo; od sedežnih garnitur do ‘boxspring’ postelj. Tapetništvo, ki ga vodi Tadej Faršang, je lastnik 1.200 kvadratnih metrov stavbe. Faršang pravi, da dodatnega prostora za zdaj ne potrebujejo, morebiti bodo večali le število zaposlenih.

V isti stavbi je lani oktobra svoja vrata odprla telovadnica Center Gibanja, ki je bila prav tako del petstranskega dogovora o nakupu objekta. Telovadnica obsega 600 kvadratnih metrov in je odprta 24 ur na dan.

“Prek aplikacija si lahko člani kupijo mesečno vstopnico,” razlaga lastnik telovadnice Blaž Brenčič, ki pravi, da imajo približno 300 mesečnih članov. Začetni kapital je Brenčič zagotovil sam in s pomočjo družine.

Na istem naslovu deluje Tiskarna aiP Praprotnik. Tudi oni so se v Murin kompleks preselili zaradi prostorske stiske. V tiskarni so nam povedali, da so z novim domovanjem zadovoljni, sicer pa večino svojih izdelkov kupcem dostavijo, zato jim lokacija ni osrednjega pomena.

V stavbo, kjer sobiva več podjetij, se medtem še ni vselilo podjetje Apolis iz Rakičana. “Ne vemo, kako bomo prostore izkoristili, načrtujemo pa, da jih bomo uredili letos,” razlaga direktor Dejan Kolbl. “Ker imamo veliko stroje, imamo nekaj težav s tem, da prostori niso v pritličju. Verjetno bomo tam imeli pisarne in razstavni salon, vendar pa to še ni dokončna odločitev. Še prej moramo urediti dovoz do stavbe.”

V Apolisu je zaposlenih 15 ljudi, ukvarjajo se s strojno inštalacijo na energetskem področju. Lani so ustvarili tri milijone evrov prihodkov od prodaje in 116.563 evrov čistega dobička.

Upravna stavba še sameva

Upravno stavbo nekdanje Mure je med njenim stečajem kupila avtohiša Škafar, ki ima svoje prostore v neposredni bližini. Nepremičnino želijo oživiti, a izoblikovanih načrtov, kako to storiti, še nimajo. “Če bi se pojavilo podjetje, ki bi stavbo najelo, bi nas to zanimalo. A za zdaj tega ni,” razlaga vodja prodaje pri avtohiši Sašo Škafar.

Nepremičnina je po njegovih besedah potrebna prenove, v kar so pripravljeni vložiti tudi lastna sredstva.

Avtohiša Škafar je obenem lastnik parkirišča na severovzhodnem delu kompleksa, ki so ga kupili za skladiščenje vozil. Danes pravijo, da parkirišča ne potrebujejo.

Tudi lastnica sosednjega parkirišča je avtohiša, in sicer Avtohiša Kolmanič & Dokl. Svoje prostore imajo nasproti Murinega kompleksa, parkirišče pa uporabljajo za rabljene in nove avtomobile. Kot pravijo, dodatnih načrtov na tem področju nimajo.

V Murin kompleks prihajajo še nova podjetja

Imajo pa toliko večje načrte v podjetju El-eks, ki se ukvarja z elektroinštalacijami na poslovnih in industrijskih objektih in so lastniki stavbe na severu kompleksa. Ta je bila prodana med zadnjimi deli stečajne mase Mure. “Smo v postopku prenove zgradbe. Čakamo na zaključek projektov, ki jih bomo prejeli ta ali prihodnji mesec. Za tem bomo šli v prenovo,” napoveduje direktor Dušan Mörec.

Stavbo bi uporabljali sami, ker so jim trenutni prostori premajhni. Hkrati se želijo na enem mestu združiti še s skladiščnimi prostori, ki so zdaj ločeni.

V lasti imajo pritličje in del prvega nadstropja stavbe, kjer že več let deluje zobozdravstvena ordinacija Mamelon, ki je delna lastnica objekta.

Mörec je glede razvoja objektov nekdanje Mure optimističen. Podobo po njegovih besedah še najbolj kazita dve večji hali ob Industrijski ulici, ki ne kažeta znakov življenja: “V nekem doglednem času pa bi se lahko tudi to uredilo. Če se uredijo še fasade in okolica, bo to postala majhna industrijska cona, ki bo videti lično.”

Njihovi sosedi sta še prodajalna orodij Milwaukee in nekdanja telovadnica tekstilnega obrata. Oboje je v lasti podjetja Miniplast, ki proizvaja plastično embalažo in prostore delno uporablja sam.

V samostojni hali deluje tudi Logistik Ljutomer, ki ga vodi Marko Filipič. Nepremičnina transportnega in logističnega podjetja stoji na jugovzhodu kompleksa, ob cesti, ki ta del mesta povezuje s pomursko hitro cesto.

Pobuda o preimenovanju v Podjetniško obrtno cono Mura

Potencial področja poudarjajo tudi na mestni občini Murska Sobota, ki sicer tam nima lastnih zemljišč ali objektov. Zapuščenost lokacije je po njihovih navedbah metala slabo luč na videz mesta, v zadnjih spremembah pa vidijo “začetek nekega novega razvojnega obdobja in ponovno oživitev lokacije”.

Ob tem posebej pozdravljajo širitev dejavnosti na druga področja, denimo gostinstvo, šport in rekreacijske dejavnosti. Te lahko po njihovem mnenju dopolnjujejo glavne dejavnosti cone.

Na zadnji seji mestnega sveta je bila podana tudi pobuda, da se cona preimenuje v Podjetniško obrtno cono Mura. Na mestni upravi pravijo, da bodo predlog še preučili.