Edini Slovenci na prestižnem seznamu Financial Timesa – kako jim je uspelo

Posel Jan Artiček 14. marca, 2024 05.52
featured image

Financial Times je že osmič pripravil seznam najhitreje rastočih evropskih podjetij. Edini slovenski predstavnik na letošnjem je IT podjetje Zebra BI.

14. marca, 2024 05.52

Podjetje Zebra BI, ki se ukvarja z vizualizacijo poslovnih podatkov, se je kot edino iz Slovenije uvrstilo na letošnji seznam 1000 najhitreje rastočih evropskih podjetij, ki ga je osmič zapored pripravil Financial Times (FT). Lani so bila na seznamu tri slovenska podjetja, poleg Zebre BI še Lunos in Blubit.

Podjetje s sedežem v ljubljanskem Tehnološkem parku je letos zasedlo 375. mesto na lestvici. To jim je uspelo s 76,2-odstotno sestavljeno letno rastjo prihodkov (CAGR) oziroma s 447-odstotno absolutno rastjo od leta 2019 do lani.

Prvouvrščeni dobavitelj fotovoltaičnih panelov Raylyst Solar iz Češke je medtem beležil 824-odstotno letno rast. Prihodki podjetja iz Prage so s 134 tisoč leta 2019 narasli na več kot 111 milijonov evrov v 2022. Za uvrstitev na letošnji seznam je bilo treba doseči vsaj 36,9-odstotno stopnjo letne rasti.

Uvrstitev na takšne sezname sicer ni cilj podjetja, nam je v telefonskem pogovoru povedal direktor Zebre BI Andrej Lapajne. Po njegovih besedah gre za lepo potrditev, da dobro delajo, ne bo pa to spremenilo načina dela. “Imamo jasno strategijo,” pravi Lapajne.

Rast prihodkov in zaposlovanje v tujini

Zebra BI v zadnjih letih beleži zavidljivo rast prihodkov in dobička s svojo ponudbo programske opreme. Ta podjetjem pomaga ustvariti grafe, tabele in druge vizualizacije, s katerimi lahko bolje predstavijo poslovne podatke. Programska oprema se osredotoča na ključne platforme za poslovno poročanje: Power BI, Excel in PowerPoint.

Med strankami Zebre BI so svetovni velikani, kot so Microsoft, Bayer, Nestle, Coca Cola, Phillips, FedEx, LVMH, Ikea in Nike. Podjetje večino prihodkov ustvari v tujini, v Sloveniji manj kot en odstotek. Največji delež prihodkov pride prav iz večjih družb, pravi Lapajne.

Poslovanja v 2023 direktor še ne razkriva, pravi le, da so lani znova beležili visoko rast prihodkov. Ti so se leta 2022 vzpeli za 30 odstotkov in znašali 4,8 milijona evrov. Lani so širili tudi ekipo, predvsem so bolj pospešeno zaposlovali v tujini. Večina zaposlenih je še vedno iz Slovenije, kjer je štab podjetja in kjer poteka tudi razvoj. A zaradi vse več tujcev v ekipi primarno delajo na daljavo (angl. remote first), pojasni Lapajne.

Trenutno ima podjetje 56 zaposlenih, leta 2019 pa so jih imeli 5.

Ekipa Zebra BI
Zebra BI pospešeno zaposluje, predvsem v tujini (Foto: Arhiv Zebra BI)

Nov produkt z umetno inteligenco

Finančni uspeh je posledica, še pravi prvi mož podjetja. Ekipa se namesto na prihodke osredotoča na razvoj, da bi ostali vodilni ponudnik v branži.

Med drugim letos pripravljajo nov produkt, ki bo temeljil na umetni inteligenci. Ta je v beta verziji, stranke ga že testirajo. Kot pravi Lapajne, bo tehnologija umetne inteligence spremenila način dela tudi na njihovem področju. To vidi kot ogromno priložnost za tiste, ki bodo prvi razvili rešitve.

Zebra BI deluje v panogi informacijske tehnologije (IT) in programske opreme. Ta je na letošnjem seznamu FT z 189 podjetji tudi najbolj zastopana panoga.

Analiza in vizualizacija podatkov
Zebra BI se ukvarja s programsko opremo, ki podjetjem pomaga pri poročanju poslovnih podatkov (Foto: PROFIMEDIA)

Uspeh Hrvaške

Na seznamu je tudi še nekaj podjetij iz regije; po enega predstavnika imata Srbija ter Bosna in Hercegovina, medtem ko ima Hrvaška kar sedem uvrščenih podjetij.

Srbski Factory World Wide in bosanski Ministry of Programming delujeta v panogi informacijske tehnologije in programske opreme. Hrvaški predstavniki pa so Devot (32. mesto), Aircash (45.), Orca (209.), Linker Media (523.), Ars Futura (834.), Syntio (958.) in Uprise (983.).

Tudi hrvaška podjetja večinoma spadajo v sektor programske opreme in IT. Izjema je Orca, ki izdeluje brezpilotna letala in očala zanje.

FT sestavlja lestvico najhitreje rastočih evropskih podjetij v sodelovanju z nemško statistično družbo Statista. Uvrstitev temelji na doseženi letni stopnji rasti (CAGR) v obdobju od 2019 do 2022. Merilo za uvrstitev na lestvico je bila minimalna letna stopnja rasti 36,9 odstotka, najmanj 100 tisoč evrov prihodkov v letu 2019 in najmanj 1,5 milijona evrov prihodkov leta 2022.