Podjetja, pozor! Takšne bodo cene nafte, plina, bakra, aluminija… v 2024

Cene surovin so letos beležile največje padce od pandemije, a ostajajo na visokih ravneh, kaže agregatni indeks cen surovin Svetovne banke. Ti padci se bodo v 2024 umirili, a bo indeks še vedno zdrsnil za štiri odstotke, v poročilu s konca novembra napoveduje ta finančna institucija.

Cene energije, kjer glavno vlogo igra nafta, naj bi se znižale za pet odstotkov, pravi Svetovna banka. Padce cen bodo v 2024 beležile tudi kovine in prehranske surovine. Šibka gospodarska rast prihodnje leto bo upočasnila povpraševanje.

Neznanka pa je vpliv geopolitičnih tveganj. Zaostritev konflikta na Bližnjem Vzhodu bi vplivala na cene nafte in drugih energentov, trgovinske omejitve pa bi lahko dvignile cene prehranskih surovin, še ocenjuje Svetovna banka.

Bikovski Goldman

Po drugi strani investicijski velikan Goldman Sachs priporoča vlaganje v surovine. Njihovi analitiki so v novembrskem poročilu napovedali 21-odstotne donose v prihodnjih 12 mesecih, to rast pa naj bi gnale višje cene energije in industrijskih kovin.

Pri Goldman Sachsu stavijo na postopno sproščanje stroge monetarne politike ameriške in evropske centralne banke. To naj bi omogočilo tudi močnejšo gospodarsko rast in s tem podprlo povpraševanje po surovinah.

Preverili smo, kakšne so napovedi za gibanje cen ključnih surovin v kategorijah energije, kovin in prehrane.

OPEC proti OECD

Cene surove nafte od konca septembra padajo, kljub rezom v proizvodnji držav OPEC+. Visoke zaloge nafte v razvitih državah, slabe napovedi gospodarske rasti in zaostreni finančni pogoji namreč prinašajo nižje povpraševanje po črnem zlatu.

Zahodnoteksaška nafta WTI, eden od svetovnih referenčnih tečajev, je upadla z dobrih 90 dolarjev za sod v septembru na trenutnih 70 dolarjev.

Združenje izvoznic nafte OPEC in Mednarodna agencija za energijo (IEA) – glavni napovedovalki cen nafte - sta v novembru podali precej drugačni napovedi povpraševanja v 2024. OPEC pričakuje rast za 2,25 milijona sodov na dan, predvsem na račun Kitajske.

IEA po drugi strani predstavlja pogled razvitih držav, ki so običajno med glavnimi uvoznicami nafte. V zadnji napovedi za prihodnje leto so znižali pričakovano rast povpraševanja z milijona sodov na dan na 880 tisoč sodov na dan.

IEA zaradi rastoče prodaje električnih vozil in zelenega prehoda vidi “trajno nižje povpraševanje” po nafti v razvitih državah, ki so članice OECD.

Seveda je državam članicam OPEC v interesu večje povpraševanje, ki pomeni višjo ceno, države uvoznice pa bi raje videle nižje povpraševanje in s tem nižjo ceno. Razlika med ocenama znaša več kot odstotek svetovne dnevne porabe nafte.

Po oceni Goldman Sachsa se bo cena nafte v 2024 gibala med 70 in 100 dolarji za sod. Svetovna banka pa predvideva, da bodo letošnje cene v povprečju znašale 84 dolarjev za sod, prihodnje leto pa 81 dolarjev. Reze v proizvodnji držav OPEC naj bi delno nadomestila večja proizvodnja v državah, ki niso članice združenja izvoznic.

Cene plina v Evropi malce nižje

Zaradi nižjega povpraševanja naj bi se evropske cene zemeljskega plina leta 2024 znižale za dodatne štiri odstotke. Letos so upadle za 68 odstotkov, ugotavlja Svetovna banka, po energetski krizi, ki jo je lani povzročila prekinitev dobave plina po plinovodih iz Rusije.

Evropa je ruski plin nadomestila z uvozom utekočinjenega plina (LNG). V novo zimo EU vstopa z zajetnimi zalogami. Plinohrami po celini so skoraj 93-odstotno zapolnjeni, po podatkih Gas Infrastructure Europe (GIE). Cene terminskih pogodb za plin na nizozemski borzi TTF se gibljejo okrog 40 evrov za megavatno uro.

Leta 2024 naj bi se znižale tudi cene zemeljskega plina in LNG v ZDA – za 20 oziroma sedem odstotkov, ocenjuje Svetovna banka.

Industrijske kovine bodo cenejše

Po predvidenem padcu za 12 odstotkov v letu 2023 naj bi cene industrijskih kovin, kot so baker, nikelj, svinec in cink, prihodnje leto padle za še pet odstotkov zaradi manjšega povpraševanja. Izboljšanje Svetovna banka pričakuje šele v letu 2025.

Bonitetna agencija Fitch je prejšnji teden izdala podobno napoved. V poročilu so analitiki zapisali, da bi lahko cena bakra na Londonski borzi kovin prihodnje leto padla za dva odstotka na 8.600 dolarjev na metrično tono. Železova ruda naj bi padla za do osem odstotkov na 111 dolarjev na tono, cink pa za približno 29 odstotkov na 2.550 dolarjev na tono.

Raziskovalna agencija BMI ima po drugi strani pozitivne obete za kositer, aluminij, baker, svinec, jeklo, koksni premog in železovo rudo. Zaradi presežne ponudbe na trgu predvidevajo le pocenitev niklja in cinka. Rast cen bo sicer nizka zaradi upočasnjene svetovne gospodarske rasti, pravijo.

Svetla izjema

Boljše naj bi v 2024 šlo žlahtnim kovinam, zlasti zlatu, napoveduje Fitch. Pričakovano znižanje obrestnih mer v ZDA prihodnje leto bi lahko pomagalo dvigniti promptne cene za 11 odstotkov na 1.900 dolarjev za unčo.

Cena zlata je običajno obratno sorazmerna z vrednostjo dolarja in donosnostjo ameriških državnih obveznic. Nedavni signali ameriške centralne banke Federal Reserve o sproščanju monetarne politike so pred dnevi že poskrbeli, da je cena zlata za kratek čas poskočila na rekordno raven 2.135 dolarjev za unčo.

Cene hrane nižje ob stabilni ponudbi

Cene prehranskih surovin so v zadnjem letu upadle za okrog šest odstotkov, po podatkih Svetovne banke. Med njimi so ključne predvsem cene žitaric, kot sta pšenica in koruza.

Izboljšanje svetovne ponudbe žit je pomagalo odtehtati nekatera tveganja. Med temi izstopa prekinjen dogovor med Ukrajino in Rusijo glede izvoza ukrajinskega žita iz črnomorske regije in prepoved izvoza nekaterih vrst riža največje izvoznice te surovine, Indije.

Cene v kmetijstvu naj bi zaradi visokih zalog v letu 2024 upadle za še dva odstotka, napoveduje Svetovna banka. Kljub presežku ponudbe tveganje pomanjkanja hrane ostaja visoko, še opozarja poročilo banke.

Litij bo občutno cenejši

Cene litijevega karbonata na Kitajskem, ki je največja proizvajalka in porabnica tega ključnega materiala za zeleni prehod, naj bi prihodnje leto nadaljevale s padci, poroča Reuters.

Letos so cene že zgrmele za okrog 77 odstotkov. Prejšnji teden so dosegle dveletno dno 115.500 juanov (dobrih 15 tisoč evrov) na metrično tono. Prihodnje leto bi se lahko kitajski litij pocenil še za dodatnih 30 odstotkov in dosegel ceno 80.000 juanov (10.400 evrov) na tono.

Razlog je rast ponudbe litija. Ta prehiteva rast povpraševanja po materialu, ki se med drugim uporablja v baterijah za električna vozila. Globalna ponudba litija bo leta 2024 po napovedih banke UBS poskočila za 40 odstotkov.

Povečuje se proizvodnja v Latinski Ameriki in Avstraliji, pa tudi v Afriki, še piše Reuters. Presežek ponudbe naj bi prihodnje leto znašal 12 odstotkov. Letos je znašal štiri odstotke.