Boscarol vstopil v lastništvo slovenskega proizvajalca obrambnih dronov

Ivo Boscarol je vstopil v ajdovsko podjetje C-Astral, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo obrambnih sistemov, natančneje z izdelavo sistemov brezpilotnih zrakoplovov s fiksnim krilom oziroma dronov.

“To je bila strateška odločitev, ki je zorela kar nekaj časa,” za Forbes Slovenija razlaga deseti najbogatejši Slovenec. Vrednosti transakcije ne razkriva.

O spremembi lastništva v C-Astralu kaže tudi sklep okrožnega sodišča, ki je bil na Ajpesu objavljen v sredo, 10. aprila.

Boscarol je desetodstotni delež odkupil od soustanovitelja podjetja Marka Peljhana, ki ostaja med družbeniki. V lasti ima še deset odstotkov proizvajalca dronov.

Ob dvajsetodstotnem lastniškem deležu, ki ga imata Boscarol in Peljhan, sta lastnika še Nejc Trošt in Samo Stopar (vsak ima po dvajsetodstotni delež). Preostalih 40 odstotkov je v lasti podjetja.

Kaj počne C-Astral

C-Astral ima tri direktorje. To so Trošt, Stopar in Goran Gačnik. Prokurist je Boštjan Bremec.

Gre za slovensko podjetje, ki se je uveljavilo kot razvijalec in proizvajalec brezpilotnih letalnih sistemov. Avgusta lani sta se obrambni ministrstvi Slovenije in Črne gore dogovorili za skupni nakup brezpilotnih letalnih sistemov Belin, ki jih izdeluje C-Astral.

Leta 2022 je C-Astral ustvaril dobre štiri milijone evrov prihodkov od prodaje. Ta je pred dvema letoma (od takrat so na voljo zadnji javni podatki o poslovanju) medletno zrasla kar za 162 odstotkov oziroma za 2,5 milijona evrov. Čistega dobička je ustvaril slabih 397 tisoč evrov in je bil za 323 odstotkov večji kot leta 2021.

Povezovanje C-Astrala z drugim Boscarolovim podjetjem

C-Astral ni edino podjetje iz obrambne industrije, v katerem je prisoten Ivo Boscarol.

Od leta 2021 ima skupaj s hčerko Anastasio Tajo Boscarol dvotretjinski lastniški delež tudi v podjetju Timtec Defense iz bližnje Vipave.

Javnost podjetje pozna predvsem po razvoju obrambe pred droni, a so se konec lanskega leta predstavili še kot razvijalci brezpilotnih letalnih sistemov. Timtec je namreč decembra lani ob robu slavnostne predaje taktičnega transportnega letala Spartan Slovenski vojski na letališču Cerklje ob Krki predstavil svojo vojaško različico Pipistrelovega letala Virus SW 121. Ta ima štiri nosilce za rakete zrak-zemlja ter dolet 500 kilometrov.

Timtecovo vojaško letalo je rezultat dveh pogodb za izvedbo raziskovalno-razvojnih projektov. Septembra 2022 sta ju v skupni vrednosti slabih 900.000 evrov podpisala ministrstvo za obrambo in Timtec.

“To letalo je v trenutni fazi še pilotirano. Ampak bo brezpilotno,” napoveduje Boscarol, ki dodaja, da pri tem projektu sodelujejo ravno s C-Astralom. Sodelovanje želi še okrepiti.

Boscarol je eden od dveh direktorjev Timteca. S februarjem je to postal tudi že omenjeni Marko Peljhan, ki je Boscarolu prodal del svojega lastništva v C-Astralu. Na mestu direktorja je zamenjal Darka Kropfa.

Leta 2022 so v Timtecu ustvarili 1,11 milijona evrov prihodkov, kar je dvesto odstotkov več kot leto prej. Za štiri odstotke je zrasel tudi čisti dobiček, ki je znašal 72.830 evrov. Boscarol je lani napovedal, da bodo leto 2023 končali s pet ali šest milijoni evrov prihodkov ter dobrim milijonov evrov čistega dobička.

Načrtov niso dosegli: “Zaradi spremenjenih potreb na trgu (zlasti po novih tehnologijah in kriznih žariščih) smo več od načrtovanega vlagali v razvoj in ne v proizvodnjo. Lanski rezultati so zato slabši od načrtovanih.”

Timtec je aprila letos obiskal tudi premier Robert Golob, ko je bil v Sloveniji evropski komisar za notranji trg Thierry Breton.

“Verjetno vstop še v kakšno drugo podjetje”

Ivo Boscarol je sicer za Forbes Slovenija povedal še, da ima velike načrte s slovensko obrambno industrijo.

“Akterje slovenske obrambne industrije bi rad povezal, kolikor se le da – tako z vidika organiziranosti kot z vidika lastništva. Poleg Timteca in C-Astrala se bo verjetno zgodil vstop še v kakšno drugo obrambno podjetje. Rad bi naredil malo večjo obrambno zgodbo, ker na tem področju vidim velik potencial.”

Boscarol pravi, da je finančno udeležen pri različnih obrambnih projektih. Sodeluje s šestimi ali sedmimi podjetji iz obrambne industrije.

Skupne prijave na razpise

Obrambna podjetja bi sodelovanje in povezovanje po besedah Boscarola lahko izkoristila za skupne prijave na domače in mednarodne razpise ter enotne nastope na zunanjih trgih. To naj bi vodilo v povečanje širše prepoznavnosti slovenske obrambne industrije, povečanje prodaje ter do vzpostavitve kontaktov s partnerji in dobavitelji. Skupaj bi dostopali tudi do kupcev, pravi.

“Oblikoval bom skupino podjetij, za katera mislim, da je dobro, če so intenzivno povezana. Sinergije lahko vplivajo na njihov hitrejši razvoj in boljše rezultate.” Koliko je podjetij, ki bi jih na tak način povezal, ni želel ugibati.

Časovnica razvoja njegove vizije naj bi bila odvisna od zmožnosti podjetij in priložnosti na trgu.

Domače družbe sicer že sodelujejo v Grozdu obrambne industrije Slovenije, ki deluje na Gospodarski zbornici Slovenije. Boscarol ob tem navaja, da gre za združenje in podporno okolje, medtem ko sam želi med podjetji vzpostaviti operativno in strateško sodelovanje.