NLB bo zapustila ikonično stavbo v prestolnici, kaj vse še prodaja

Kar se je šušljalo že nekaj let, je zdaj dobilo uradno potrditev. Le nekaj mesecev po tem, ko se je izteklo Ravnikarjevo leto v čast arhitekta Edvarda Ravnikarja, je NLB, največja banka pri nas, sporočila, da namerava zapustiti eno njegovih najbolj znamenitih del – stolpnico TR2 ob Trgu republike.

Tako se bo po prodaji TR3 leta 2007 najbogatejšemu Slovencu Igorju Lahu končala večletna skupna zgodba NLB in znamenitih stolpnic.

“Odločitev o selitvi sedeža banke na alternativno lokacijo je bila načelno že sprejeta, konkretne možnosti in izvedbene različice pa še analiziramo,” so nam o selitvi povedali v NLB.

Selitve predvidoma leta 2026

Točnega datuma selitve še ne razkrivajo, napovedujejo pa, da se bo predvidoma začela leta 2026. Novi sedež banke bo ob Šmartinski cesti, kjer že imajo svoje prostore, s selitvijo pa želijo centralizirati bančne službe na enem mestu.

Za ta korak so se odločili tudi zaradi hibridnega dela (tako dela 30 odstotkov zaposlenih) in s tem manjših potreb po poslovnih prostorih. Nova lokacija bo, kot pravijo, omogočila tudi delovanje v sodobnih, zaposlenim in obiskovalcem prijaznih in energetsko varčnih prostorih.

“Na Šmartinski cesti 132 že potekajo demontažna dela za prenovo in energetsko posodobitev obstoječega objekta. Idejni načrti predvidevajo tako ureditev mirujočega prometa kot zelenih površin s parkom, tako da bo celotna prenova lokacije trajnostno naravnana,” o novem sedežu pravijo v NLB, ki jo vodi Blaž Brodnjak.

Prodaja, oddaja?

Kaj bodo naredili s stolpnico TR2, ki po podatkih geodetske uprave obsega 20 nadstropij in 27.000 kvadratnih metrov prostorov? V NLB pravijo, da so odprti za vse možnosti – prodajo, oddajo ali delno oddajo. Ob tem dodajajo, da bodo zagotovo potrebna vlaganja v prenovo stolpnice, ki pa morajo biti v skladu s smernicami zavoda za varstvo kulturne dediščine, saj je stolpnica spomeniško zaščitena.

“Še vedno ocenjujemo, da je stavba na ekskluzivni lokaciji v srcu prestolnice gotovo zelo atraktivna tudi za državne organe,” odgovarjajo v NLB. Ljubljanski župan Zoran Janković naj bi sicer izrazil željo, da bi prostore zapolnil hotel ene večjih svetovnih hotelirjev, Finance pa so poročale, da se omenja prihod multinacionalke Marriott.

Omenjena veriga združuje več kot 50 različnih franšiz, v Sloveniji pa pod njihovo skupino deluje Four Points by Sheraton na Brdu in Design Hotels, s katerimi sodeluje Vander v Stari Ljubljani.

Na vprašanje, ali se zanimajo za prihod v Ljubljano, so v Marriotu odgovorili, da v tem trenutku podrobnosti o morebitnih širitvah ne morejo podati.

“Smo pa optimistični, da bo naša rast vključevala tudi nadaljnje lokacije v Sloveniji,” so navedli.

Lokacija, kamor bo NLB preselila svoj sedež:

Za sosedo dobili 34 milijonov evrov

Podobno kot pri datumu selitve so v NLB skrivnostni tudi o ceni. Odgovorili so le, da je cena odvisna od povpraševanja in pogajanj, zato ocen ne želijo navajati. Dodali so, da so takšne lokacije v središču prestolnice resnično redke.

Ko so pred 17 leti prodali sosednjo stolpnico TR3, je Lah zanjo odštel 34 milijonov evrov.

Poslovalnice prodajajo po vsej Sloveniji

NLB prodaja več poslovnih prostorov, kjer so imeli v preteklosti poslovalnice. V zadnjih letih njihovo število močno zmanjšujejo – od leta 2013 pa do lani je številka s 143 padla na 68. Na svoji spletni strani za nepremičnine imajo objavljenih 21 oglasov za prodajo poslovnih prostorov.

V Ljubljani med drugim prodajajo poslovne prostore na Linhartovi ulici, kjer je na voljo 929,3 kvadratnega metra površine, še večji pa so prostori na koncu Tržaške – 1.665 kvadratnih metrov prostorov. Za obe omenjeni lokaciji zbirajo nezavezujoče ponudbe.

Med večjimi poslovnimi stavbami je na prodaj še nekaj več kot 1.000 kvadratnih metrov velika stavba v Trbovljah in poslovna stavba v središču Novega mesta, ki obsega 4.615 kvadratnih metrov. Sicer poslovne objekte prodajajo še v Luciji, Pivki, Metliki, Kranju, Dravogradu, Radencih, na Jesenicah, v Krškem, Kamniku, Velenju, Slovenj Gradcu, Trzinu in Kočevju. Razpon let gradnje stavb je od leta 1930 pa do 2007.