Hrvaški programer, ki je postal milijonar: mu po uspelo tudi drugič?

Alen Sumina in Zoran Vučinić sta pred nekaj manj kot štirimi leti z Nanobitom dosegla eno največjih prodaj v hrvaškem IT sektorju. Potem ko je podjetje pripravil na svoj odhod, je Sumina veliko potoval in se ukvarjal z naložbami. Zdaj napoveduje svojo vrnitev v IT sektor in zagon novega podjetja na področju računalniških iger. Za Forbes Hrvaška je govoril o svojih izkušnjah v Nanobitu, tehnologiji, vlaganjih in drugih temah.

Prodaja Nanobita je bila eden najuspešnejših izstopov v hrvaški IT industriji. Z Vučinićem sta prejela več kot 100 milijonov dolarjev, del ste razdelili med najbolj zaslužne zaposlene. Ja bila prodaja cilj že od začetka, ali se je zgodba tako končala po naključju?

To je bila dolga pot, ki je trajala 12 let in v tem obdobju so se cilji spreminjali. Prvotni namen ni bil ustanovitev podjetja, ki ga bova prodala, temveč preprosto delati tisto, kar imava rada in kar naju je zelo zanimalo – programiranje in ustvarjanje samostojnih izdelkov.

Ker je to trajalo 12 let, so se cilji spreminjali in pred koncem, po kakih desetih letih, sva začela razmišljati o izstopu, ker sva videla, da se je celotna industrija zelo spremenila. In tudi, da je Nanobit dosegel velikost, ko je treba iti v prevzem drugih podjetij ali pa se nekomu prodati.

Kaj se je spremenilo?

Da bi še naprej rasel, moraš z vsem svetom tekmovati glede plasiranja oglasov za igro na družbenih omrežjih, to pa deluje po načelu dražbe. Prikazujejo oglas tistega, ki največ plača. Veliko podjetij, ki imajo denar iz skladov tveganega kapitala, troši brez dobička. Zato je težko preseči njihove ponudbe. Nekdo, ki se financira sam, ne more preživeti. Za doseganje volumna je potrebna ogromna količina denarja.

Je bila prodaja edina možnost?

Imela sva tudi druge ideje, kot je prva javna ponudba delnic (IPO) na londonski ali stockholmski borzi. A se je to zdelo prevelik zalogaj, glede na to, da bi bili prvo hrvaško podjetje, ki bi to naredilo. Sklenila sva, da bi bila prodaja najboljša možnost, zdaj pa tudi vidiva, da Nanobit še naprej dobro dela in da so vsi zadovoljni.

Vrnimo se k vašim igram, ki jim dolgujete uspeh. Gre za specifičen žanr iger, namenjen predvsem ženski publiki. Ena od kritik, ki sem jih slišal, je bila, da ste pri ustvarjanju kopirali neke druge igre na trgu. Je bil vaš model kopiranje uspešnih iger?

Naredili smo več kot 25 iger in pri nekaterih smo dobili navdih pri že obstoječih, a bi rekel, da je to površen pogled na stvari. Če bi svoji mami pokazali katero od iger First Person Shooter, bi se ji vse zdele enake. Obstaja pa razlika med uspešnimi in neuspešnimi igrami.

Številne naše igre so bile izvirne in prve. Igro Hollywood Story smo hoteli povezati z blagovno znamko Katy Perry ali Rihanne, vendar je bilo predrago. V tem času je prišla na trg igra s Katy Perry, ki je propadla. Navdihovali smo se pri tistih, ki so bile dostopne na trgu. Imeli smo tudi nekaj izjemno inovativnih iger, s katerimi nam ni uspelo.

Z nekaterimi izjemnimi produkti niso nič zaslužili

Vam je bil vzor kateri izmed drugih proizvajalcev iger?

Vzor nam je bil Nintendo, a nismo delali izdelkov takšne vrste. Težko je v okviru enega podjetja izdelovati tako strojno kot programsko opremo. Imeli smo nekatere druge vzore, ki so nam bili bližji – izdelovalce iger iz ZDA. Navdih smo našli v podjetjih, kot sta Zynga in Storm8.

Ste Nanobitove igre igrali tudi sami?

Nekatere da, nekatere ne. Cheftown sem osebno delal, užival pri ustvarjanju in jo tudi igral. Nekatere, kot je na primer Angry Monsters, niso bile tržno uspešne. My City je bila razmeroma uspešna, a se ni uvrstila med popularne igre. Nekatere igre so ti bolj všeč, druge manj, a da bi podjetje obstalo, morajo biti tržno uspešne. Imeli smo tudi nekaj izjemnih produktov, s katerimi nismo nič zaslužili.

Imeli smo tudi nekaj izjemnih produktov, s katerimi nismo nič zaslužili.

Alen Sumina

Težko je reči, kaj je pravi recept. Našo prvo aplikacijo Tap and Track, s katero se je vse začelo, sva z Zoranom obsedeno uporabljala. Bila je namenjena spremljanju kaloričnega vnosa hrane. Z njo sva zaslužila prvi denar, preden sva se lotila ustvarjanja iger.

Kaj bi naredili drugače, če bili še enkrat na začetku?

Naredili smo veliko napak, a brez njih ne bi izpadlo tako, kot je. Morda bi si priporočil, naj se malo manj živciram. Winston Churchill je nekoč rekel: Uspeh ni končen, neuspeh ni usoden. Tisto, kar šteje, je pogum nenehno vztrajati.

Rekel bi, da sva bila naivna in sva mislila, da bo Nanobit posel za vse življenje in prvih pet, šest, sedem let sploh nisva razmišljala o prodaji podjetja. Če bi, bi morda vse to naredila hitreje ali bolj optimalno. Nisva pričakovala, da se bo industrija spremenila.

Pred kakšnimi sedmimi, osmimi leti sem bil v Nanobitu in bil presenečen zaradi vtisa zelo resne firme. Podjetja za ustvarjanje iger včasih ljudje dojemajo kot ležerne in neresne.

Oba z Zoranom imava tak značaj, da sva resna pri delu, da se drživa dogovorov, imava jasna pričakovanja od ljudi in jasen cilj – ki se spreminja, kakor se spreminja podjetje. Za revizorje smo najeli nekoga iz velike četverice, ker lažje spim, če so stvari urejene in čiste. Nisem človek načela “bomo že nekako”. Skrbijo me tudi nekatere neumnosti, ki niso ključnega pomena. V poslu se držim dogovorov in imam jasna pričakovanja. To je posledica najinih značajev.

Še ena stvar: Nanobit sem ustanovil zaradi frustracije, ker sem leta 2008 in 2009 delal za domače podjetnike, ki niso nikoli pravočasno plačali. Čeprav sem opravil svoje delo, sem na plačilo čakal več mesecev. To me je tako jezilo, da sem si rekel, da se nikoli ne bom tako vedel do drugih. To spet ne pomeni, da sva bila prestroga do ljudi. Vsaj tako želim verjeti.

Kaj ste počeli po prodaji podjetja?

Prvi dve leti po prodaji sem ostal na položaju glavnega direktorja in pripravljal podjetje na svoj odhod. Moja naloga je bila pospraviti po hiši pred prihodom novega direktorja Ivana Murata. Potem sem leto dni veliko potoval, raziskoval, urejal stanovanje, neposredno in posredno investiral, si nabavil psa…

Za revizorje smo najeli nekoga iz velike četverice, ker lažje spim, če so stvari urejene in čiste. Nisem človek načela “bomo že nekako”.

Alen Sumina

Vrednost delnic, ki sta jih dobila, je padla za 85 odstotkov

Ste po prodaji opazili spremembo v vedenju drugih ljudi? Ali finančne razlike vplivajo na oddaljitev od prijateljev, glede na to, da si ne morejo privoščiti toliko kot vi? Vpliva to na pojavljanje nekaterih drugih, ki bi se radi vrinili v vaš krog?

Hrvaška je premajhna za kaj takega, mogoče je tako v Ameriki. Družim se s tistimi, s katerimi sem se tudi prej. Omrežje nekega človeka zame nikoli ni bilo ključno. Dejstvo, da na potovanju, ali ko gremo ven, vsi moji prijatelji ne morejo toliko plačati kot jaz, ni negativno vplivalo na naša prijateljstva. Vsak nekaj plača v skladu s svojimi zmožnostmi in vse dobro deluje. O tem niti ne razmišljamo.

Zaprti krogi so bolj značilni za Ameriko. Tam tudi kupujejo nepremičnine z namenom, da bi bivali v ustreznih krogih. Nimam občutka, da bi tako bilo na Hrvaškem. Ne bi rekel, da se je družba razslojila.

Kakšni so vaši finančni načrti? Imate v mislih zapravljanje in lagodno življenje, zaslužiti čim več…?

Denar doživljam kot sredstvo, ki omogoča, da vam ni treba razmišljati, koliko porabite za hrano, gorivo in potovanja, ne more pa zagotoviti sreče. Ta je v medčloveških odnosih. Ključno zame je, da so okoli mene ljudje in da jim je dobro – staršem, bratu… Moj cilj ni kar najbolj povečati bogastvo, hočem pa biti samostojen in neodvisen od drugih.

Ste bogastvo po prodaji podjetja povečali z vlaganji?

Ne. Del kupnine sva dobila v delnicah Stillfronta, podjetja, ki je kupilo Nanobit. Te so v tem času izgubile 85 odstotkov vrednosti. Sem optimist in mislim, da se bo vsaj nekaj vrnilo. Nekaj takih padcev je bilo po vsej IT branži. Vzrok je hitra rast obrestnih mer. Številna podjetja so se zadolžila, ko so bile obresti nizke. Pričakovana rast se ni zgodila, celotna industrija doživlja padec.

Sta bila prisiljena vzeti del kupnine v delnicah?

Nisva mogla izbirati, takšen je bil dogovor. V delnicah je manj kot 30 odstotkov. Vedela sva, da lahko vrednost pade, vendar ne ravno toliko. Odvetnik iz Anglije nama je pred sklenitvijo dogovora rekel, da morava vzeti v obzir, ali bi bila z dogovorom zadovoljna tudi, če delnice padejo na ničlo. Kmalu poteče rok, do katerega jih nisva smela prodati, a zdaj seveda tega ne načrtujeva, ker so tako malo vredne.

Vlagal je v delnice, ne verjame v kripto

Glede na to, da prihajate iz IT sveta, ki ga tudi dobro razumete, ste aktivno vlagali tudi v kakšne IT projekte?

Bilo je polno projektov in dojel sem, da bo preveč podatkov in da ne morem sam skozi vse to. Dal sem denar SQ Capitalu in sem del njihovega svetovalnega odbora. Ne da se mi vlagati v veliko število podjetij. Poskusil sem, a to ni zame. Za kakovostno vlaganje morate imeti tako odvetnika kot finančnika ter ciljano razpršiti denar v 10 do 20 podjetij. Po mesecu ali dveh sem se utrudil. Ne da se mi imeti polno sestankov z ljudmi. Po naravi sem introvertiran, zato raje vidim, da to počne kdo drug. Za nekatere stvari ne veste, ali so vam všeč, dokler ne poskusite. Mnogi so prihajali tudi z nerealnimi pričakovanji.

Poleg tega sem tudi eden od investitorjev v Futura Partners, ki je kupila polikliniko Sinteza v Zagrebu, imam pa še nekaj priložnosti, ki jih preučujem. Če vlagate osebno, morate denar posejati na veliko krajev. To me ne osrečuje. Težko je opraviti kakovosten skrben pregled za 10 do 15 podjetij.

Delnice podjetja Nvidia, v katerega sem vlagal, so bile uspešne, kakor tudi nekatere naložbe v domača podjetja. Toda moj horizont vlaganj ni leto ali dve. Osredotočam se na to, kje bo nekaj čez pet ali deset let.

Odvetnik iz Anglije nama je pred sklenitvijo dogovora rekel, da morava vzeti v obzir, ali bi bila z dogovorom zadovoljna tudi, če delnice padejo na ničlo.

Alen Sumina

Na Zagrebški borzi neposredno investiram v širok razpon podjetij, od hrvaških turističnih družb do Končarja. Poleg že omenjene Nvidie sem v tujini vlagal v tipične velike družbe, kot sta Microsoft in Meta, v nekatere zasebne delniške sklade… A bom šele čez deset let videl, ali bo kaj iz tega. Zdaj je še prehitro, da bi lahko rekel, kakšen je dejanski učinek. Ena najboljših naložb je bil nakup stanovanja pred korono. Že takrat se je govorilo, da so nepremičnine precenjene, pa so zdaj še veliko dražje.

Ste se malo poučili o vlaganjih, preden ste začeli s tem?

Ja. Med knjigami priporočam Inteligentnega investitorja Benjamina Grahama in Naključni sprehod po Wall Streetu Burtona Malkiela. Zame sta to dve odlični knjigi za vsakega, ki namerava vlagati. Spremljam Economist in Bloomberg, vendar so to že bolj sintetizirana znanja.

Kaj menite o kriptu?

Nisem ravno navdušen nad kriptom. Na razpravah sem že govoril, da je 90 odstotkov kripto projektov kakšna prevara. Res je tega bilo veliko, a to ne pomeni, da bitcoin ne bo čez deset let vreden desetkrat več. V mojih očeh je problem to, da je veliko ljudi v kripto svetu fanatikov, zato je težko argumentirano razpravljati o tem. Vendar pa tudi zlato nima kakšne uporabnosti kot sredstvo, pa vseeno ohranja vrednost. Ne vlagam niti v zlato niti v bitcoin.

V načrtu novo podjetje za ustvarjanje iger

Razmišljate o novih projektih? Nekateri IT podjetniki, kot je na primer Damir Sabol, so šli iz enega uspešnega projekta v drugega.

Sabol je bil moj vzornik, pa tudi Nenad Bakić. Ne vidim se samo kot investitor, ki nima aktivne vloge pri vlaganju. Bolj me zanima graditev novih stvari. Rad bi spet ustanovil podjetje, za katerega ni nujno, da bi bilo večje kot Nanobit. Zanimivo mi je ustvarjati, vzporedno investirati, a mi veliko več zadovoljstva prinaša ustvarjanje. Rad bi verjel, da sem mlad in da lahko še veliko dosežem.

V novem podjetju bodo sodelovali nekateri, ki so odšli iz Nanobita. Če bo šlo vse po načrtih, bo to spet področje iger. Poskušal sem početi nekatere druge stvari, a se je izkazalo, da gre za večji zalogaj, kot sem mislil. Tak primer je sončna elektrarna na Hrvaškem s Tomislavom Carjem (soustanoviteljem podjetij Infinum in Productive). Vendar nama ni uspelo, ker se stvari ne rešujejo tako hitro kot v IT branži. Velikanski kapitalski projekt brez podpore lokalne uprave ne more zaživeti, midva pa nimava najboljših stikov in zvez, da bi to lahko uresničila.

Z novim podjetjem smo mislili začeti januarja letos, a se je zavleklo. Imamo najboljše strokovno znanje, ki ga lahko uporabimo na dober način. Tudi tokrat bi razvijali igre, vendar v drugačnem žanru. Bolj gre za vprašanje, kaj bo vžgalo na trgu. Dve leti nameravamo eksperimentirati s prototipi. Izkušnje mi govorijo, da sama ideja še ne zagotavlja uspeha.

Ob spremljanju nekaterih hrvaških IT podjetij sem dobil vtis, da je vedno dobro ujeti prvi vlak in začeti uporabljati neko tehnologijo, dokler še ni veliko konkurence in strokovnjakov zanjo. Je to res?

Načeloma je, a so tudi izjeme. Vzemiva, na primer, kripto. Pričakovanja so bila velika, a vsi, ki so nekaj delali na področju kripta, ga zdaj nekako več ne omenjajo. Bili smo tudi priče več škandalom in prevaram. Kripto bo obstal, a ne bo več tako vroča roba.

Umetna inteligenca bi lahko povzročila tektonske spremembe

Katero področje ima po vašem mnenju potencial?

Umetna inteligenca. Konkretno – uporaba umetne inteligence za specifična področja, kot so zdravstvo, izobraževanje, iskanje kadrov… Tu so potencialno mogoče tektonske spremembe in revolucije. Treba se je povezati s strokovnjaki na teh področjih, da bi lahko umetna inteligenca pomagala pri reševanju konkretnih problemov.

Med knjigami priporočam Inteligentnega investitorja Benjamina Grahama in Naključni sprehod po Wall Streetu Burtona Malkiela.

Alen Sumina

Lahko tudi skrajša proces razvoja novih iger z generiranjem velike količine grafike v razmeroma kratkem času. Treba je le paziti, da ne bodo nastali ničvredni izdelki. Umetna inteligenca lahko izdela igro, a je namesto deset mogoče dovolj imeti dva do tri ustvarjalce.

Kaj bi svetovali drugim?

Eden od nasvetov bi bil: Začnite čim prej. Tudi meni je težje začeti postavljati novo podjetje, a ko začnete, se vam odpre cel spekter možnosti, na katere prej sploh niste pomislili.

Drugi nasvet bi bil: Stvari se bodo spremenile hitreje, kot pričakujete. Če vzamete v obzir samo umetno inteligenco, ki prihaja, je vprašanje, kako bo naše življenje videti čez pet let.

Tu se bom ustavil. Prepričan sem, da imam izkušnje s področja ustvarjanja iger, vendar nasvetov ne dajem rad. Pametnejši od mene so napisali veliko dobrih knjig, ki se jih splača prebrati.

Avtor članka je Bojan Bajgorić Šantić, Forbes Hrvaška.