Nastaja futuristično vozilo, ki ga razvijajo izključno Slovenci

featured image

Matija Sever s finančno podporo delodajalca, podjetja TEM Čatež, razvija električni motor.

6. aprila, 2024 05.30

Matija Sever je ljubezen do motornih koles gojil že v mladih letih, ko so dvokolesnike praviloma gnali bencinski motorji. Z leti se je hobi prevesil v posel. Do danes je pod znamko CustomNorth po željah lastnikov predelal okoli 50 motociklov.

Vmes se je zaposlil v podjetju TEM Čatež, kjer so pred dobrim desetletjem prišli na idejo, da bi lahko naredil motor na električni pogon, ki bi ga podjetje uporabljalo za sejemske promocije.

“Če imaš na sejmu stojnico med samimi konkurenti, ki tržijo podobne izdelke, se moraš potruditi, da privabiš poglede potencialnih partnerjev,” razlaga sogovornik.

Brez spletnih pomočnikov

Začetki niso bili lahki. “Informacij ni bilo ravno na pretek. Trg električnih motorjev je takrat obstajal, a je bil v zametkih. Kako narediti motor, nisi mogel prebrati kar nekje na internetu,” se spominja Sever.

Kot pravi, je najprej določil izhodišča, kot so teža, moč motorja, električne veličine, ki jih bo motor potreboval za določen pospešek. Potem je iskal, kateri deli so na trgu, ostale pa je v sodelovanju s pogodbeniki izdelal sam. V sestavljanje motorja je tako vključeval različna podjetja – večinoma slovenska, a tudi tuja –, ki so specializirana za posamezne dele.

Leta 2013 je bil motor končan in tudi prvič javno predstavljen. “Glavna ideja motocikla je bila, da privablja poglede, vse ostalo je bilo drugotnega pomena.” TEM Čatež je od takrat motor, ki so ga poimenovali Full Electric TEM01, uporabljal za sejemske prireditve.

Exclusive Motorcycles
TEM Čatež je prvo različico motorja, ki so ga poimenovali Full Electric TEM01, uporabljal za sejemske prireditve (Foto: Matija Sever)

Niso ga mislili postaviti na cesto, ampak …

Čeprav nikoli ni bilo mišljeno, da bo motor homologiran in s tem vozen, pa so se stvari nato obrnile drugače.

“Motor smo peljali na nekaj motorističnih sejmov v Skandinavijo, Nemčijo in drugam ter zbirali odzive, ki so bili precej pozitivni. Zanimanja je bilo kar nekaj, a vedno smo dobivali vprašanja, kdaj bi motor lahko bil dostavljen, ali bo homologiran, kakšna bo cena, na katera pa nismo mogli natančno odgovoriti,” pravi Sever.

Zato se je leta 2017 lotil izdelave novega prototipa, tokrat z namenom razvoja in prodaje motorja. “Zdaj je cilj, da je motor vozen, da je varen, da ustreza predpisom,” razlaga. Na vprašanje, kaj mora v primerjavi s prvim primerkom spremeniti, pa v smehu prizna: “Vse.”

V drugo je tako uporabil drugo platformo, materiale, pogon, tudi drugačen baterijski paket.

Projektno podjetje s TEM Čatež

Finančno projekt podpira TEM Čatež, tokrat pa so projekt selili na posebno podjetje Exclusive Motorcycles, ki je bilo registrirano izključno za razvoj, izdelavo in prodajo motociklov in sklopov električnih motociklov.

Sever je v podjetju, ustanovljenem leta 2017, direktor in polovični lastnik, drugo polovico ima TEM Čatež. Direktor TEM Čatež Dejan Bjelobaba je tudi prokurist Exclusive Motorcycles. Koliko je podjetje v projekt že vložilo, Sever ne razkrije.

Zadnja leta tako pili izdelek z namenom, da izdela motor, ki bo prestal homologacijo. Tu se ponovno povezuje z mnogimi podjetji. “V Sloveniji je ogromno znanja s tega področja in sem želel vključiti slovenska podjetja, za vse komponente pa ni proizvajalcev in razvijalcev, tako da sem jih iskal tudi v tujini,” pravi.

Exclusive Motorcycles
Prvo različico motorja (na fotografiji) Matija Sever zdaj nadgrajuje in prilagaja, da postane vozne (Foto: Matija Sever)

Težka baterija za ‘pravi’ domet

Motor tehta kar 460 kilogramov. Za primerjavo, motorji znamke harley davidson tehtajo po večini do 400 kilogramov. “Samo baterija, ki ima zmogljivost 30 kilovatnih ur (kWh), tehta dobrih 200 kilogramov. Tu drugače ne gre, če želimo, da ima motor pravi domet. Domet motorja bo okoli 270 kilometrov, to ni po globalnem standardu (WLTP), ampak realno. Kljub visoki teži pa ima motor nizko težišče, kar mu zagotavlja stabilnost, in močen polnilec (20kW), prek katerega se baterija napolni v uri in pol.”

Sever meni, da je motor tehnološki presežek. “Ima 1.500 Newton metrov (Nm) navora na kolesu. To pomeni, da lahko ustvarja velike pospeške; v treh sekundah pride od nič do sto kilometrov na uro. To je lep dosežek že za polovico lažje motorje. Česa podobnega na trgu še nisem zasledil,” razlaga.

Doda, da je karoserija iz premijskih materialov, predvsem aluminija in karbonskih vlaken.

Motor pa ima tudi nekatere koristne digitalne pripomočke. Kontrola pristopa voznika se izvede s prstnim odtisom. Voznik motorja bo lahko določil različne profile za različne uporabnike in nastavitve motorja prilagodil vsakemu od njih. Mogoče bo nastaviti urnike, od kdaj do kdaj lahko nekdo motor uporablja. Motor pa ima vgrajen tudi elektronski zapisovalnik podatkov, tako imenovano črno skrinjico.

Exclusive Motorcycles
Enega od motorjev Exclusive Motorcycles uporablja tudi trboveljski Dewesoft. “Ko so razvijali instrument, namenjen razvojnim oddelkom proizvajalcev električnih vozil, so iskali vozilo, s katerim bi lahko na sejmih pokazali, kako ta instrument deluje. Avtomobil je za tak namen prevelik, poleg tega je motor bolj privlačen za pogled, tako da so nas kontaktirali,” pravi Matija Sever. (Foto: Exclusive Motorcycles)

Po koliko?

Cena motocikla za končnega kupca še ni popolnoma definirana, kot pravi Sever, pa bo gotovo stal nekaj sto tisoč evrov. “Številka je visoka, a so tudi sestavni deli dragi. Govorimo o ekskluzivnem izdelku za petičneže.”

“Gre za visokocenovni izdelek, narejen po meri. Ideja je, da bi bila osnova – to so ogrodje, električni pogon, aplikacije – vedno enaka, določene komponente pa bi lahko prilagajali željam kupca in tako motor personalizirali.”

Homologacija in polletno testiranje

Čeprav je motor praktično narejen, Sever pravi, da v tej fazi težko govori o nadaljnji časovnici projekta. “Optimističen načrt je, da bi še letos poskusili s homologacijo. V Sloveniji nimamo institucije, ki bi bila akreditirana za to, tako da bomo to izvedli na inštitutu v Nemčiji, Luksemburgu ali Španiji,” pravi.

Postopek homologacije, ki vključuje testiranja na inštitutu, lahko traja do pol leta. Če bo tu ugotovljena kakšna pomanjkljivost, jo bodo morali odpraviti, sicer pa sledita industrializacija in začetek prodaje. 

“Ker govorimo o zelo majhnih količinah, se zadeve lotevamo drugače kot pri izdelku za serijsko proizvodnjo. Večino delov smo razvili v sodelovanju s pogodbeniki in veliko pozornosti namenili temu, da je zagotovljena možnost ponavljajoče se izdelave vsakega posameznega dela. Okoli tri četrtine delov motorja je razvitih posebej za ta motor. Ostali so bili kupljeni na trgu, a tudi tu je bilo treba izbrati dele, ki bodo na voljo tudi čez leta.

“Najtrši oreh za elektrifikacijo bodo športni motorji. Generacija, ki danes te motorje uporablja, je še malo zasvojena z zvokom bencinskega motorja in vonjem bencina. Tak kupec bo težko preklopil na elektriko.”

Matija Sever, Exclusive Motorcycles

Izziv elektrifikacije motorjev

Elektrifikacija sicer v motoristični industriji napreduje precej neenakomerno, meni Sever. “Pri skuterjih in skirojih je električni segment kar močen, zanimive so električni terenski motorji, tako imenovane endure, tudi cestni motorji se že pojavljajo. Pri večjih motorjih pa je trg za zdaj manj razvit, a kot vidimo, gre vse v smer elektrike in verjamem, da bo šlo tudi tukaj.”

Kot pravi, se pri motorjih vsak tak trend uveljavlja počasneje kot pri avtomobilih, ki jih je več. Najtrši oreh pa bodo po mnenju sogovornika športni motorji. “Generacija, ki danes te motorje uporablja, je še malo zasvojena z zvokom bencinskega motorja in vonjem bencina. Tak kupec bo težko preklopil na elektriko. Je pa res, da prihajajo druge generacije, ki so jim pomembni zasloni, informacije … Velik vpliv na naše odločitve pa ima lahko tudi zakonodaja.”

Sever meni, da kupec danes na splošno pogosto ni pripravljen plačati ‘premije’ za čistejše okolje. “Kupci bi bili pripravljeni zamenjati vozilo z motorjem na notranje zgorevanje z električnim vozilom, če bi za enak denar dobili več. Tu pa razmerje še ni ena proti ena, električno vozilo je dražje, na račun tega, da je bolj okolju prijazno. Vsi pa se nismo pripravljeni odreči nekim prioritetam za bolj zeleno, trajnostno življenje.”

Mačehovski odnos države

Sever ima pri celotnem projektu podporo delodajalca. Na vprašanje, kako ocenjuje slovensko okolje za inovatorje, ki tega nimajo, pa ocenjuje, da ni dovolj posluha države.

“Iskanje investitorja je lahko veliko breme, državna sredstva pa pridejo s kopico pogojev, ki so precej klišejsko definirani,” pravi in pojasni: “Če ti je že kristalno jasno, koliko bo tvoja inovacija stala, koliko časa potrebuješ, kdo so potencialni kupci, lahko kandidiraš. Ampak življenje ni tako, če delaš nekaj, kar še ne obstaja, teh odgovorov pogosto nimaš. Če delaš znotraj nekega podjetja in panoge, gre. Drugače pa imaš lahko super idejo, a če nimaš financ, imaš težavo.”