Ostrejša pravila za airbnb: “Naj najprej poskrbijo za spoštovanje že veljavnih”

Ministrstvo za gospodarstvo bo v prihodnjih tednih, predvidoma še aprila, v javno obravnavo poslalo nov osnutek zakona o gostinstvu. Ta bo med drugim prinesel nekaj novih pravil za sobodajalce.

Ko je ena od različic osnutka jeseni prišla v javnost, se je hitro razširila špekulacija, da namerava ministrstvo onemogočiti oddajanje prek platform, kot sta Airbnb in Booking.

Pa ne neposredno, temveč prek kopice novih pravil, med katerimi se je omenjalo predvsem omejitev za fizične osebe, ki so registrirane za sobodajalstvo. Te lahko danes oddajajo največ pet mesecev v koledarskem letu, torej skupno okoli 150 dni. Mediji pa so jeseni poročali, da bi lahko ta čas skrajšali na 30 ali 60 dni, kar seveda precej poslabša ekonomiko dejavnosti.

Na ministrstvu zdaj zatrjujejo, da ničesar ne prepovedujejo, da pa želijo to področje urediti. Tako oni sami kot tudi v nekaterih občinah namreč opažajo, da naj bi dejavnost kratkoročnega oddajanja posegla v kapacitete, ki bi morale biti namenjene bivanju. “Doseči moramo ustrezno ravnovesje med omogočanjem turistične ponudbe in zagotavljanjem ustreznih pogojev za dolgotrajen najem,” pravijo na ministrstvu, ki ga vodi Matjaž Han.

Doseči moramo ustrezno ravnovesje med omogočanjem turistične ponudbe in zagotavljanjem ustreznih pogojev za dolgotrajen najem.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport

Več moči občinam

Novela bo torej predstavljena v prihodnjih tednih, že zdaj pa je znanih nekaj podrobnosti.

Na ministrstvu so nam tako povedali, da bodo več pristojnosti dobile občine. Znano je namreč, da je problem precej bolj izrazit v najbolj turističnih občinah – v Ljubljani, na Obali, ponekod na Gorenjskem.

Na blejski in izolski občini so nam tako dejali, da je porast oddajanja prek platform težava, medtem ko so na občini Vrhnika za Forbes Slovenija povedali, da nimajo veliko ponudnikov in s tem tudi ne potrebe po omejevanju kratkoročnega najema nepremičnin – se pa tudi oni nadejajo ureditve stanovanjske politike.

Kaj bo drugače?

Na ministrstvu za gospodarstvo napovedujejo, da bo novela zakona določila obdobje, v katerem bodo fizične osebe lahko oddajale stanovanje v kratkotrajni najem. A neuradno je slišati, da ne tako rigorozno, kot se je govorilo lani. Trenutno kaže, da bo predlagana omejitev skrajšana s 150 na 120 dni na leto. Ali bo številka enaka za celo državo (kot velja zdaj) ali bo v pristojnosti občin, še ni znano.

Na ministrstvu pravijo še, da bo zakon prinesel tudi spremembe na področju pridobivanja soglasij sostanovalcev. Tudi tu še ni znano, na kakšen način. Kdor oddaja stanovanje v večstanovanjski stavbi, mora že po veljavni zakonodaji pridobiti soglasje 75 odstotkov vseh etažnih lastnikov in vseh mejašev.

Novela pa bo omogočila tudi vzpostavitev registra kratkotrajnih namestitev in s tem enotno identifikacijo vseh tovrstnih namestitvenih kapacitet, s čimer ministrstvo sledi evropski direktivi. “Vzpostavili bomo nacionalni sistem prijave ponudnikov kratkoročnega najema v register, s tem pa bomo zagotovili doslednejši nadzor in izvajanje stanovanjske zakonodaje,” pravijo na ministrstvu.

Ne spoštujejo omejitev

Ena turistično najbolj razvitih občin je blejska, kjer stanje opisujejo kot kaotično in želijo, da se to področje uredi. A po njihovem mnenju omejevanje obdobja kratkoročnega oddajanja problema ne bo rešilo.

Želijo si sprememb na področju preverjanja spoštovanja predpisov ter zakonov, ki so že v veljavi. Na Bledu se namreč po veljavnih aktih lahko oddaja največ do polovice površine objektov, ki so registrirani kot stanovanjski. “Čeprav beležimo kršitve omenjenega predpisa, pa kot občina Bled nimamo pristojnosti ter vzvodov, da bi takšno delovanje in oddajanje nepremičnin, ki ni v skladu s predpisi, lahko preprečili,” pravijo.

Nedavno so mediji poročali o primeru poslanca SDS Branka Grimsa, ki oddaja vilo na Bledu in naj bi kršil prav omenjeno pravilo, da se lahko oddaja največ polovico površin. Kot pravijo na občini, so primer neskladne rabe nepremičnine predali gradbenemu inšpektoratu.

Tako za preverjanje spoštovanja prostorskih aktov občine kot tudi za nadzor legalnega oddajanja nepremičnin v najem so pristojne državne inšpekcije, so nam pojasnili na občini, občinska inšpekcija lahko nadzoruje le plačevanje turistične takse.

Tudi v občini Izola menijo, da kratkoročno oddajanje nepremičnin v naši državi ni urejeno in na tem področju prihaja do zlorab, praviloma na škodo občanov.

“Tega na terenu ne preverja nihče”

V Združenju sobodajalcev, ki ga vodi Katja Rezman in po njenih navedbah združuje nekaj sto sobodajalcev, se bojijo, da bodo nova pravila vnesla dodatno zmedo v že zdaj nejasno regulativno okolje.

Kot pravi, se strinjajo s prenosom pristojnosti na občine, za združenje pa je nesprejemljiva ideja o skrajševanju dejavnosti fizičnih oseb na 120 dni. “Sobodajalci v času, ko nimajo aktivne dejavnosti, po trenutnih pravilih ne smejo oglaševati na rezervacijskih platformah. Tako si ne morejo denimo spomladi urediti rezervacij za poletno sezono. Taka pravila so neživljenjska, kakršnokoli zaostrovanje pa bi privedlo do zmanjšanja konkurenčnosti našega turizma,” pravi Rezman, ki se sprašuje, zakaj bi bilo to v interesu ministrstva, pristojnega za gospodarstvo in turizem.

Sogovornica poudari tudi, da je dejavnost že danes regulirana. “Sobodajalec, pa naj bo to fizična oseba, espe ali pa pravna oseba, mora registrirati dejavnost, opraviti kategorizacijo obrata, plačuje prispevke in davke. Tudi transparentnost je zagotovljena, med drugim morajo podjetja, kot sta Airbnb in Booking, od 1. januarja letos finančni upravi poročati o slovenskih davčnih rezidentih, ki oddajajo nepremičnine prek spletnih portalov.”

Strinja pa se, da pogosto ni nikogar, ki bi spoštovanje nekih pravil nadzoroval. Omeni primer soglasij sosedov. “Zakon jasno določa, da moraš imeti 100-odstotno soglasje mejašev in 75-odstotno soglasje etažnih lastnikov. Paradoksalno pa je, da zakonodajalec napoveduje zaostritev zahtev tam, kjer že sedaj stvar na terenu ne funkcionira, brez da bi poskrbel za primerno implementacijo teh pravil. Na ministrstvo smo sobodajalci dali že kar nekaj idej, kako rešiti problem medsoseskih nesoglasij. A tega na terenu ne preverja nihče,” pojasni Rezman.

Mislim, da airbnb ni krivec za razmere na stanovanjskem trgu, te pa posledično tudi v primeru omejevanja sobodajalske dejavnosti ne bodo nič boljše.

Katja Rezman, Združenje sobodajalcev

Kompenzacija za manko stanovanjske politike

Kot je razumeti, marsikateri politik – tako na lokalni kot državni ravni – v omejitvi kratkoročnega oddajanja vidi rešitev za pomanjkanje stanovanj za lokalno prebivalstvo.

Na Bledu po navedbah občine kratkoročno oddajanje narašča, medtem pa “drastično” primanjkuje stanovanj za dolgoročni najem ali nepremičnin za nakup po dostopnih cenah, predvsem za mlade družine, sezonske delavce in študente. “Posledica je tudi naraščanje cen nepremičnin v celotni občini, kar najbolj občutijo mlade družine,” so nam še povedali na občini, ki jo vodi Anton Mežan.

Premier Robert Golob je nedavno v državnem zboru omejevanje kratkoročnega oddajanja omenjal kot rešitev za težave rastočih najemnin in trdovratne storitvene inflacije. Zato si od ukrepov Hanovega ministrstva glede omejevanja kratkoročnega oddajanja veliko obeta.

Na ministrstvu za gospodarstvo pa priznavajo, da ta zakon ne bo rešil stanovanjske problematike. Po njihovem mnenju so potrebne tudi druge rešitve, kot so ustrezna stanovanjska politika – ta je v pristojnosti ministrstva za solidarno prihodnost –, gradnja več stanovanj ter ustrezne davčne rešitve na tem področju.

Podobno meni tudi Rezman. “Mislim, da airbnb ni krivec za razmere na stanovanjskem trgu, te pa posledično tudi v primeru omejevanja sobodajalske dejavnosti ne bodo nič boljše. Zdi se, da pri vsem skupaj ne gre za reševanje sobodajalstva, ampak bolj za piarovsko kompenzacijo za manko stanovanjske politike,” sklene.