Kako je mesto, manjše od Ljubljane, postalo eno od evropskih tehnoloških centrov
Tehnološka podjetja v mestu z manj prebivalci kot slovenska prestolnica so lani glede na vsoto zbranega denarja zasedla četrto mesto v Evropi. Grenoble je v zadnjih letih porodil množico uspešnih start upov. Kaj je njegov ključ do uspeha?
Grenoble po navedbah analitske družbe Dealroom po zbranih sredstvih tehnoloških start upov v Evropi zaostaja le za Stockholmom, Parizom in Londonom. Forbes ga je pred kratkim imenoval za peto najbolj inovativno mesto na svetu. Alpska prestolnica je bila nekdaj poznana predvsem po mikroelektroniki, v zadnjem času pa je med svoje specializacije dodala še digitalne tehnologije, kot sta računalništvo in umetna inteligenca.
Skrivnost uspeha “francoske Silicijeve doline“
Francija ima mesto že dolgo za žarišče novih tehnologij in obetavnih zagonskih podjetij. V medijih si je Grenoble celo pridobil vzdevek “francoska Silicijeva dolina”. Podoben vtis imajo tudi prebivalci. “Deluje kot Kalifornija. Gre za mešanico idej in podjetništva. Poleg tega je po delu več časa za zabavo, blizu so tudi gore. Kraj ima res veliko energije,” je svoj pogled za spletni portal Sifted predstavil Benoit Lemaignan, soustanovitelj in direktor baterijskega start upa Verkor, katerega vrednost Dealroom ocenjuje na dobre štiri milijarde evrov.
Grenoblova skrivnost so odlične povezave znanstvenih ustanov z industrijo. V mestu imata med drugim sedež univerza Grenoble Alpes, po navedbah revije Times Higher Education sedma najboljša francoska visoka šola, in raziskovalni inštitut CEA-Leti, usmerjen v elektrotehniko in informacijsko tehnologijo. Dodatno je veliko tudi zasebnih laboratorijev, pri čemer ima v mestu svoje podružnice kopica tehnoloških težkokategornikov, kot so Google, Apple, Intel in Oracle.
Smer začrtala geografija in nobelovec, pospešek dali državni programi
Razvoj grenobelske tehnologije se je začel že v 19. stoletju, ko je mesto s svojim hidrološkim potencialom alpskih rek postavilo prve elektrarne. Še pomembnejšo vlogo je pozneje igral Nobelov nagrajenec za fiziko Louis Néel, ki je med drugo svetovno vojno zbežal iz okupiranega Pariza in svoje raziskave na področju elektromagnetizma nadaljeval v prijateljevem laboratoriju v Grenoblu. Néelu se je alpsko mesto dopadlo, zato je po koncu vojne francosko vlado prepričal o ustanovitvi novega raziskovalnega inštituta, pod okrilje katerega sodi tudi že omenjeni CEA-Leti.
V zadnjih letih je vrhunsko znanje dopolnil še dodaten državni denar. Francoska javna investicijska banka Bpifrance se je namenila izboljšati sodelovanje akademske in poslovne sfere ter spodbuditi visokotehnološko podjetništvo v državi. Zato je leta 2019 oblikovala 3,5 milijarde evrov težak razvojni program. “Izkoristiti moramo vrednost raziskovalnih središč za ustvarjanje novih poslov. To je cilj novega projekta: pozdraviti nov val inovacij in povezati velike znanstvene centre s podjetniškim okoljem,” je za Sifted dejal vodja programa Paul-François Fournier.
Dodatno je Francija zagnala tudi druge spodbude za krepitev tehnološkega sektorja. Investicijski načrt France 2030 med drugim vključuje okoli 30 milijard evrov subvencij za napredne in gospodarsko pomembne tehnologije. Med panogami, kamor se steka denar, so na primer polprevodniki, vodikove celice, umetna inteligenca in kvantno računalništvo – ravno to, kar v Grenoblu cveti.
“Že prej je bilo tu pomembno središče tehnologije. A po koncu pandemije se je vse pospešilo. Ogromno start upov je že delovalo na teh področjih, a pred desetletjem je bil le redkokdo že v proizvodni fazi. Zdaj so obrati začeli delovati in napredek je očiten,” je pritok novih sredstev komentiral Nicolas Beroud, direktor krajevne agencije Invest in Grenoble, zadolžene za promocijo gospodarskega razvoja in privabljanje novih vlagateljev.
Mesto osredotočeno na uporabne raziskave
Glede na podatke združenja Invest in Grenoble je v mestu skoraj 42 tisoč tehnoloških delovnih mest. Od tega se več kot polovica zaposlenih ukvarja z mikroelektroniko, s čimer Grenoble pomeni skoraj četrtino celotne francoske panoge.
Poleg tega v mestu mrgoli raziskovalcev. V raziskovalnih laboratorijih dela okoli 30 tisoč ljudi, pri čemer si približno polovica kruh služi v javnih ustanovah, polovica pa v zasebnih podjetjih. Skupno službe v oddelkih razvoja in raziskav pomenijo nekaj manj kot osem odstotkov vseh grenobelskih delovnih mest, kar je največji delež v Franciji.
Delovna mesta v razvoju in raziskavah pomenijo nekaj manj kot osem odstotkov vseh grenobelskih delovnih mest, kar je največji delež v Franciji.
Pomembno je tudi dejstvo, da so raziskovalci tesno vključeni v industrijo in svoje delo opravljajo z jasnim ciljem. “Naš model se imenuje ‘Lab to Fab’ (od laboratorija do tovarne),” za Sifted razloži Jean-René Lèquepeys, namestnik direktorja inštituta CEA-Leti, in dodaja: “Skupaj s partnerji razvijemo tehnologijo, ki jo potrebujejo. Ogromen del naših sredstev pride od projektov v industriji in s sodelovanjem z nekaterimi institucijami.”
Lani največ zanimanja za zelene baterije in zaslonsko tehnologijo
Če so grenobelski razvoj doslej večinoma financirali državni programi in posamezne investicije večjih igralcev tehnološke industrije, se je to v zadnjem času začelo spreminjati. Nove generacije vročih zagonskih podjetij so že vzbudile zanimanje skladov tveganega kapitala, ki priložnosti iščejo predvsem na naprednih področjih, ki jih še niso osvojile ameriške in kitajske družbe.
Med start upi izstopa omenjeni Verkor. Baterijska družba si je za gradnjo svoje prve gigatovarne v mestu Dunkirk na severu Francije zagotovila nekaj več kot dve milijardi evrov, s čimer je postala najuspešnejši start up v francoski zgodovini. Pri tem so okoli 1,2 milijarde posojila in državne subvencije, dobrih 850 milijonov pa so primaknili zasebni investitorji, med katerimi poleg strateških partnerjev izstopata finančna velikana Macquarie in Meridiam.
Zelo uspešno leto je vpisalo tudi podjetje Aledia, ki prek nove tehnologije mikro svetlečih diod razvija učinkovitejše in trpežnejše zaslone na dotik. Od vlagateljev so zbrali okoli 120 milijonov evrov, ki jih bo namenila za gradnjo dveh novih obratov in začetek proizvodnje.
