Inflacija enaka kot februarja. Katere podražitve posebej skrbijo vlado
Marca je bila inflacija, merjena z evropsko primerljivim harmoniziranim indeksom, 3,4-odstotna, kar je enako kot februarja.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v letošnjem marcu 3,4-odstotna, kažejo sveže objavljeni podatki Statističnega urada Republike Slovenije (Surs). Trenutno se bolj kot cene blaga dražijo cene storitev, ki so bile na letni ravni v povprečju višje za 5,9 odstotka; cene blaga so šle medtem gor za 2,1 odstotka.
Poltrajno blago se je podražilo za 3,3 odstotka, blago dnevne porabe za 2,7 odstotka, medtem ko so se trajne dobrine pocenile za 1,6 odstotka.
Sursov osnovni indeks cen življenjskih potrebščin pa se je s februarskih 3,4 odstotka dvignil na 3,6 odstotka. Eurostat bo prve podatke o evrski inflaciji objavil v torek.
Ciljna inflacija okrog dveh odstotkov
Spomnimo, da je imela Slovenija še septembra lani prek sedemodstotno inflacijo. Od takrat se je inflacija v celem evrskem območju umirila, pri nas pa je padec še nekoliko večji.
Verjetno najpomembnejši ukrep vlade je bil poseg v marže naftnih trgovcev, ki so se sicer zaradi tega obrnili na ustavno sodišče. Premier Robert Golob je ta teden v Državnem zboru dejal, da ima vlada cilj držati inflacijo pod tremi odstotki. Dodajmo, da je po oceni monetarnih institucij optimalna inflacija okrog dveh odstotkov.
Regulacija najemnin in krepitev javnega zdravstva
Golob je dejal, da se inflacija dviguje v segmentu storitev, predvsem se zvišujejo najemnine za stanovanja in cene zdravstvenih storitev. Na področju najemnin je Golob napovedal ukrepe gospodarskega ministrstva Matjaža Hana za regulacijo najemniškega trga: "Veliko si obetamo od ministrstva za gospodarstvo, ki bo najverjetneje v kratkem prišlo z ukrepi, kako zajeziti dvig in kako regulirati najemniški trg."
Ali je govoril o najemninah na splošno ali o že napovedani regulaciji najemnin pri oddajanju v turistične namene, ni jasno, odgovor ministrstva čakamo.
Pri zdravstvenih storitvah pa premier edini možen odgovor vidi v krepitvi javnega zdravstva. "S tem, ko bomo krepili javno zdravstvo in njegovo dostopnost, bodo najranljivejši seveda manj občutljivi na dvig cen zdravstvenih storitev, ki se v resnici dogaja v samoplačniški dejavnosti."
"Ne drži, da cene prehitevajo rast prihodkov"
Golob je sicer odgovarjal na vprašanje poslanca Janija Prednika iz vrst koalicijske SD, ki je v vprašanju premierju med drugim opozoril na tveganje novih podražitev zaradi dviga minimalne plače.
"Srečujemo se z naslovi, kot so z marcem podražitve storitev v domovih za starejše, v Mariboru dražje daljinsko ogrevanje, vrtci bodo dražji, in tako naprej. Zato vas v tem prvem delu, spoštovani predsednik vlade, sprašujem, kako namerava vlada ukrepati, da se povišanje najnižjih plač zaposlenih v javnih servisih ne bo odrazilo v velikem povišanju cen za uporabnike?"
Golob je dejal, da mu je minister za solidarno prihodnost iz vrst Levice Simon Maljevac sporočil, da se cene oskrbnin v domovih za ostarele z marcem dvigujejo za 2,9 odstotka.
A nadaljeval: "Vmes pa je treba povedati, da so se tako socialni transferji dvignili za 4,2 odstotka, pokojnine pa za 8,8 odstotka. Zato v tem trenutku ne drži, da cene prehitevajo rast prihodkov. V tem trenutku prihodki prehitevajo rast cen in prav je tako. Mi pa moramo narediti vse, da se bo inflacija tudi v bodoče držala znotraj treh odstotkov in to je tisto, k čemur so usmerjeni ukrepi te vlade."
