Kdo je v ozadju prelomne presaditve organa in pravi, da je to šele začetek

Nedavno so kirurgi v Splošni bolnišnici Massachusetts objavili, da so živemu človeškemu pacientu prvič presadili ledvico prašiča. “Ta znanstveni preboj pomeni upanje za več deset ljudi, ki vsak dan umrejo ob čakanju na presaditev organa,” je na tiskovni konferenci po objavi o posegu povedal direktor programa za presaditve Joren Madsen.

“Sanje raziskovalcev na področju presaditev in pravi sveti gral zanje so bile, da bi s prašičjimi organi nadomestili človeške organe in tako rešili problem pomanjkanja organov,” je poudaril.

Kmalu sledijo srce in jetra

Seveda ni bilo tako preprosto, da bi se kar odpravili na kmetijo po ledvico. Razvilo jo je zagonsko podjetje eGenesis iz Massachusettsa, ki se že skoraj desetletje ukvarja z genskim spreminjanjem prašičjih organov, da bi jih bilo mogoče varno presaditi ljudem. A je glavni direktor Mike Curtis za Forbes povedal, da je mejnik, dosežen ta teden, šele začetek.

Njegovo podjetje, ki je doslej zbralo 291 milijonov dolarjev tveganega kapitala, namerava v prihodnjih dveh letih klinično preizkusiti svojo tehnologijo genskega spreminjanja za namene presaditev ledvic, jeter in srca, s čimer bo postalo moteč igralec na trgu, ki je po ocenah svetovalnega podjetja Grand View Research vreden približno 15 milijard dolarjev.

“Pokazali smo, da imamo nekaj, kar lahko pomaga bolnikom,” je dejal. “Zame je to vstop v novo obdobje znanosti in možnost, da pomagamo ljudem, ki imajo zelo malo možnosti zdravljenja.”

V Združenih državah Amerike je na čakalnih seznamih za presaditev trenutno več kot 100.000 ljudi, vendar bodo zaradi omejene razpoložljivosti darovanih organov v posameznem letu te presadili manj kot polovici. Znanstveniki že desetletja razmišljajo, da bi lahko živalski organi pomagali nekaterim bolnikom, četudi bi jih uporabili le za to, da bi bolnike ohranili pri življenju dovolj dolgo, da bi lahko prejeli človeški organ. Prašiči so idealni kandidati za darovanje organov, saj hitro odrastejo, njihovi organi pa imajo v primerjavi s človeškimi podobno velikost in funkcionalnost.

V tem primeru je bil bolnik 62-letni moški, ki mu je odpovedala predhodno presajena ledvica, postopek pa so lahko izvedli v okviru Programa razširjenega dostopa Uprave za hrano in zdravila (FDA). Ta bolnikom, ki so zaradi bolezni v smrtni nevarnosti, omogoča uporabo eksperimentalnih zdravil ali postopkov. Ta poseg je sledil več različnim poskusom z uporabo prašičjih ledvic pri možgansko mrtvih osebah ter dvema posegoma, pri katerih so živim bolnikom presadili gensko spremenjeno prašičje srce.

Preboj, na katerega je medicina čakala desetletja

Jamil Azzi, transplantacijski kirurg v bolnišnici Brigham and Women’s Hospital, ki sicer ni sodeloval pri četrtkovi operaciji, je izrazil navdušenje nad posegom. “To je velik preboj, na katerega se je medicina pripravljala desetletja,” je povedal za Forbes. Kljub temu je opozoril, da bo potrebno zbrati še veliko podatkov, preden bo tovrstna operacija postala rutina za človeške bolnike.

Ključno vprašanje je, kako dolgo bo prašičja ledvica zdržala pri človeškem bolniku. “Če bo odpovedala v dveh do treh mesecih, potem še vedno nismo dovolj daleč,” je dejal. Leta 2023 sta dva bolnika, ki so jima presadili prašičje srce, razvila ga je hčerinska družba United Therapeuticsa Revivicor, umrla nekaj tednov po operaciji, a še vedno ni povsem jasno, zakaj.

Spreminjanje genov

Eden največjih izzivov pri presaditvi živalskega organa človeku je zagotoviti, da telo prejemnika organa popolnoma ne zavrne. To je težava že pri ledvicah, ki jih darujejo ljudje, in skeptiki so trdili, da zaradi številnih razlik med prašiči in ljudmi takšna presaditev nikakor ne more uspeti.

Tu pride na vrsto preurejanje genov. Curtis je pojasnil, da je bilo treba za operacijo prejšnji teden genetsko spremeniti prašičjo ledvico s sedmimi različnimi človeškimi geni, odstraniti tri prašičje gene in 59 dodatnih delov DNK. Te spremembe zagotavljajo, da bolnikov imunski sistem ledvice ne bo napadel do te mere, da bi jo zavrnil, čeprav so potrebna imunosupresivna zdravila, tako kot pri človeških organih.

Te spremembe so izvedli v eni sami prašičji celici, ki so jo nato vključili v zarodek in klonirali. Klonirane zarodke so nato vsadili v svinjo, ki je skotila pujske z genskimi spremembami. Curtis pojasnjuje, da se s tolikšnim številom sprememb poveča tveganje, da se nenamerno spremenijo drugi deli živalskega genoma, kar imenujejo “neciljne spremembe”.

Toda v zadnjih nekaj letih je napredek pri sekvenciranju genomov omogočil, da lahko ugotovijo, ali je prišlo do neciljnih sprememb. V primeru tega prašiča so v eGenesisu lahko ugotovili, da so bile takšne spremembe minimalne in ne bi imele nobenega vpliva na rezultat.

Potrebnih več poskusov na primatih

V članku, objavljenem lani jeseni v reviji Nature, je eGenesis opisal primere, ko so opice, ki so jim presadili prašičjo ledvico, preživele več kot eno leto, v enem primeru pa več kot dve leti. Curtis je dejal, da je njihovo podjetje na podlagi teh podatkov in letošnje uspešne presaditve ledvice toliko napredovalo, da bo lahko že leta 2025 uradno vložilo vlogo pri FDA za začetek polnopravnega kliničnega preskušanja za presaditev več prašičjih ledvic ljudem.

Vendar še niso tam. Curtis je povedal, da želi agencija videti še več podatkov o poskusih na primatih, preden jim prižge zeleno luč. Čeprav torej potrebujejo še več podatkov, je Azzi dodal, da so dosedanji dokazi dober pokazatelj, da je eGenesis na pravi poti.

Curtis je poudaril, da bo moralo podjetje za povečanje obsega delovanja doseči, da bodo lahko vzrejali prašiče z organi, že pripravljenimi za darovanje, namesto da bi jih bilo treba klonirati in implantirati. George Church, soustanovitelj podjetja eGenesis in raziskovalec genetike na medicinski fakulteti na Harvardu, je za Forbes povedal, da bi tako lahko zagotovili, da bi en sam prašičji darovalec pacientom zagotovil več organov.

Naša končna vizija je, da bi pri proizvajali prašičje organe, ki ne bi potrebovali imunosupresije.

Mike Curtis, glavni direktor podjetja eGenesis

Konec leta klinični poskusi z jetri

Po Curtisovih besedah so bližje uresničitvi programov za gensko spreminjanje prašičjih jeter in src za presaditev ljudem, pri čemer uporabljajo podoben postopek kot pri ledvicah. Januarja so objavili, da so izvedli uspešno operacijo z uporabo gensko spremenjenih prašičjih jeter pri možgansko mrtvemu bolniku, pri kateri je bil darovani organ povezan zunajtelesno. Ta postopek bi lahko bolnikom z odpovedjo jeter pomagal preživeti ključnih nekaj dni – dovolj dolgo, da bi našli človeškega darovalca.

Ker so pri tem tako uspešni, je Curtis povedal, da nameravajo pri FDA vložiti vlogo za uporabo gensko spremenjenih jeter in do konca tega leta začeti klinične poskuse. Sčasoma želijo, da bi njihova jetra v celoti presadili živim bolnikom.

V ospredju otroci

Cilj družbe eGenesis je trajna presaditev ledvic in jeter. Pri programu za srce pa Curtis pravi, da se osredotočajo predvsem na pediatrične bolnike, pri katerih bi lahko prašičje srce pomenilo učinkovito premostitev, dokler ne bi prejeli človeškega organa. Po njegovih besedah trenutno več kot polovica otrok, ki potrebujejo novo srce, umre med čakanjem na presaditev.

V okviru poskusov so pavijani z gensko spremenjenim srcem preživeli več kot 200 dni in Curtis izraža upanje, da bi to lahko privedlo do napredka v prizadevanjih za transplantacijo srca pri otrocih, bodisi še letos ali v začetku prihodnjega leta.

Dolgoročno ima eGenesis še večje ambicije. “Končna vizija je, da bi proizvajali prašičje organe, ki ne bi potrebovali imunosupresije,” je dejal Curtis. To bi lahko pomenilo, da bolnikom po presaditvi ne bi bilo treba jemati zdravil, ki upočasnjujejo imunski sistem, da bi preprečili zavrnitev.

To jih sicer ohranja pri življenju, vendar jih hkrati izpostavlja večjemu tveganju za okužbe in raka. “Vemo, da bo za to potreben dodaten inženiring, vendar bomo potrebovali podatke o poteku in uspešnosti tovrstnih operacij pri ljudeh, da bomo lahko določili, kakšen bo ta inženiring.”

Naslednji korak »izboljšani organi«?

Raziskovalec na področju genetike George Church, soustanovitelj eGenesisa, je dodal, da bi lahko podjetje zaradi moči genskega inženiringa nekega dne poleg organov, za katere bolnikom po presaditvi ne bo treba jemati zdravil, ustvarilo tudi “izboljšane organe”.

Po njegovih besedah bi bilo na primer mogoče spremeniti genome prašičev in tako ustvariti organe, odporne na številne patogene, ali celo organe, ki se počasneje starajo. Kot dokaz tega koncepta je navedel raziskavo njegovega laboratorija na Harvardski medicinski fakulteti, katere recenzirane rezultate so objavili v reviji Nature. S preprosto gensko spremembo so naredili neko bakterijsko vrsto odporno na vse znane viruse. “Zdaj želimo to narediti pri prašičih,” je dejal.

V bližnji prihodnosti bo moral eGenesis povečati obseg poslovanja, za kar bo potreboval tudi več kapitala, je dejal Curtis. Trenutno ga imajo dovolj za delovanje do konca leta 2026 in po njegovih besedah že zbirajo dodatna sredstva. Curtis upa, da bo uspešno poslovanje potencialnim vlagateljem pokazalo, da so na pravi poti.

“Ta prva presaditev ledvice živi osebi potrjuje naš celoten pristop,” je dejal. “In to nam bo omogočilo, da ne bomo za presaditev znali pripraviti le ledvic, ampak kmalu tudi jetra in srce.”

Avtor članka je Alex Knapp.