Kako so se premešale karte med naftnimi trgovci v Sloveniji

Lanski prevzem OMV-jevih bencinskih črpalk s strani madžarskega MOL in oddelitev 39 črpalk Shellu spreminjata razmerja na slovenskem trgu pogonskih goriv.

Daleč največji igralec sicer ostaja Petrol, ki ima po državi 318 bencinskih črpalk.

MOL ima po novem 133 črpalk, Shell pa 39, že od prej ima še osem črpalk za tovornjake.

A trg pogonskih goriv pri nas ostaja visoko koncentriran, kot je že leta 2021 ugotavljala agencija za varstvo konkurence (AVK); peščica ponudnikov namreč obvladuje večji del trga. Daleč največja sta Petrol in MOL, poleg Shella imata večje število bencinskih servisov le še Logo z osmimi in Mercatorjeva M-energija z 21 servisi pod blagovno znamko Maxen.

Elitne lokacije ob avtocesti

Razmerja glede števila bencinskih črpalk pa ne odražajo nujno tudi razmerij v prodaji, saj so nekatere lokacije prodajno močnejše od drugih. Za elitne lokacije veljajo črpalke ob avtocestah – dve tretjini jih ima Petrol, ostalo MOL – in obmejnih območjih, kjer Slovenija meji na državo z višjimi cenami goriv (tak primer je Italija).

Shell Adria, ki ima v lasti okoli devet odstotkov vseh črpalk pri nas, je pred dnevi sporočil, da ima s skupno 47 bencinskimi servisi po državi 12-odstotni tržni delež glede na prihodke od prodaje naftnih derivatov. Tu povejmo, da je podjetje že do zdaj v Sloveniji letno ustvarilo okoli 150 milijonov evrov prihodkov s prodajo goriva tovornjakarjem.

Drugi trgovci tržnega deleža prodaje goriv ne razkrivajo.

Majhne razlike v ceni

Za kupce je seveda glavno vprašanje, ali bo nova konkurenca na trgu pogonskih goriv prinesla kaj večje razlike v cenah goriv na črpalkah.

Trenutno so cene (oziroma trgovske marže) zunaj avtocest regulirane zaradi pretresov na veleprodajnem trgu naftnih derivatov in tudi še vedno visoke inflacije. Pregled cen na črpalkah kaže, da so te praktično povsod enake; 1,519 za liter bencina in 1,527 za liter dizla.

A tudi na avtocestah, kjer ni regulacije, ni večjih razlik. Če se peljete z morja, boste tako na Ravbarkomandi, kjer ima črpalko MOL, za bencin plačali 1,769 evra za liter, za dizel 1,748 evra za liter. Če s točenjem počakate do naslednjega počivališča na Lomu, pa boste Petrolu plačali 1,768 evra za liter bencina oziroma 1,750 za liter dizla.

Petrol za liberalizacijo

V Petrolu na vprašanje, kako komentirajo vse premike na trgu, odgovarjajo, da je konkurenca za vsako panogo “zdrav fenomen, saj spodbuja inovacije, izboljšuje učinkovitost in poganja tržno usmerjeno prilagajanje potrebam potrošnikov”.

Zato, da bi se pozitivni učinki konkurence lahko udejanjili, pa je po njihovi oceni potrebna liberalizacija trga z naftnimi derivati (kot smo navedli, so danes marže regulirane).

Je še prostor za kakšno novo črpalko?

Slovenski trg naftnih goriv sicer velja za razmeroma neprijaznega. Agencija za varstvo konkurence (AVK) je v raziskavi trga pogonskih goriv leta 2021 ugotavljala, da je vstop novih ponudnikov malo verjeten, saj so ovire za vstop in širitev visoke. Prav tako pa ni pričakovati, da bi kateri od obstoječih znatno povečeval število črpalk.

Član uprave MOL Peter Ratatics je lani za N1 dejal, da so prevzemi v Sloveniji praktično edina možnost za rast na trgu pogonskih goriv, čeprav sami še vidijo lokacije, kjer bi bila še smiselna postavitev kakšne nove črpalke. “Še vedno so bele lise, kjer bi bilo smiselno postaviti nov servis, a so omejitev regulacija in dovoljenja.”

Na AVK so v že omenjeni analizi regulatorne omejitve pripisali dejstvu, da so primerne lokacije za črpalke že zasedene. “Ob dejstvu, da je večina primernih lokacij v Sloveniji že zasedenih, so dolgi in zapleteni birokratski postopki, ki so povezani z gradnjo novih bencinskih servisov, ena glavnih ovir za vstop na maloprodajni trg pogonskih goriv, poleg seveda majhnega trga,” so navedli.