SDH presekal, na sodišče predlog za stečaj T-2

Dolgoletna pravna bitka med T-2 in Slovenskim državnim holdingom (SDH) se bliža novemu mejniku.

Pogajanja glede plačila dolga telekomunikacijskega operaterja, ki po navedbah SDH znaša 120 milijonov evrov, naj bi padla v vodo. To se ni zgodilo prvič, v preteklosti sta se sprti strani že večkrat pogajali. A vodstvo SDH, na čelu katerega sta predsednik uprave Žiga Debeljak in član uprave Janez Tomšič, je zdaj očitno presekalo z vložitvijo predloga za stečaj T-2.

Da so jim uradno vročili predlog za stečaj, so danes sporočili iz T-2, katerega lastnik je Jurij Krč. O predlogu bo zdaj odločalo sodišče, praviloma odloči v nekaj dneh.

“V pogajanjih ni bilo nobenega napredka, razhajanja v pričakovanjih obeh strani so še vedno velika in v zadnjih tednih ni bilo nobenega približevanja,” nam je v neuradnem pogovoru povedal eden od ljudi, ki so bili aktivno udeleženi v postopku pogajanj. Na SDH naj bi ocenili, da za obe strani sprejemljive rešitve ni na obzorju.

V T-2 pa so v današnjem sporočilu za javnost ocenili, da gre za “nov primer nezakonitih postopkov in finančne neodgovornosti”. “V SDH so se iz neznanih razlogov odločili za neutemeljeno in nedovoljeno dejanje, ki spominja na njihovo preteklo nezakonito prakso v primeru T-2,” pravijo.

Zgodba z dolgo brado

Spor med T-2 in SDH ima dolgo brado.

T-2 je pred desetletjem pri takrat državnih bankah najemal posojila za nadgradnjo omrežja, ki so bila tudi zavarovana z omrežjem. Posojil ni odplačal – spomnimo, da je pozneje pristal tudi v prisilni poravnavi –, zato so bile terjatve bank do T-2 prenešene na DUTB, tako imenovano slabo banko.

DUTB pa je bila z lanskim letom pripojena k SDH, ki ima tako po lastnih navedbah zdaj 120-milijonsko terjatev do podjetja v lasti Jurija Krča. A medtem ko SDH želi, da T-2 to plača, T-2 višino in obstoj (dela) terjatev prereka na sodišču. V letnem poročilu za leto 2022 tako navaja, da ima 50,5 milijona evrov obveznosti do SDH, ki pa “še niso plačane zaradi spora glede obstoja in višine terjatve”.

Nesoglasja glede višine terjatve izhajajo iz postopka prisilne poravnave, v kateri je bil T-2 pred leti. Del dolga T-2 do DUTB je bil zavarovan z omrežjem. Na zavarovan dolg prisilna poravnava ne vpliva. Vpliva pa na ostali, nezavarovani del terjatev, za katere upnik dobi poplačilo v višini, dogovorjeni v potrjeni prisilni poravnavi.

A T-2 je že v času prisilne poravnave prerekal večino zavarovanj, ki so bila dogovorjena, tako da – kot je razumeti iz pogovorov z ljudmi, ki se s tem primerom ukvarjajo – še danes ni jasno, koliko so vredna zavarovanja. S tem pa tudi ne, kolikšen del terjatve SDH je zavarovan, kolikšen del pa je navadna terjatev, na katero učinkuje prisilna poravnava.

Šele, ko bo znana višina terjatve, pa bo SDH lahko terjatev tudi uveljavil, piše v poročilu. “T-2 ne sme plačati navedene terjatve, dokler ne bo v sodnem postopku ugotovljeno, koliko sploh znaša. Izvršilni postopek, vezan na unovčitev ločitvene pravice, ki bo to omogočil, pa poteka od leta 2013. Šele ko bo prišlo do unovčitve, bo torej znana vrednost navadne terjatve, ki pa se bo poplačala skladno s potrjeno prisilno poravnavo.”

Po dogovoru v prisilni poravnavi, sklenjeni v letu 2012, bi moral operater upnikom do leta 2021 zagotoviti 44-odstotno poplačilo, kar pa se ni zgodilo.

T-2: Neresnični podatki in brez pravne podlage

Portal Necenzurirano.si je prejšnji teden poročal, da so bili v tokratnih pogajanjih v T-2 pripravljeni državi plačati dobrih 50 milijonov evrov, kar pa naj bi bilo – tako Necenzurirano.si – več deset milijonov evrov manj od pričakovanj SDH.

Po nekaterih neuradnih informacijah, ki smo jih pridobili, naj bi SDH zahteval 80 milijonov evrov, pri čemer pa naj bi dolžniku ponujal plačilo v več obrokih.

Ker napredka med pogajalskima stranema ni bilo, so v preteklih dneh pogajanja ustavili. Postavlja se vprašanje, ali je tudi to botrovalo odločitvi lastnikov T-2, da direktor T-2 Jure Valjavec po osmih letih odhaja s položaja.

V T-2 so nad to potezo SDH presenečeni. Kot pravijo, so izvršilni postopki še v teku, sodne določbe, ki zahtevajo unovčitev zavarovanj, pa še neizpolnjene. “SDH zoper T-2 vodi dva izvršilna postopka, v katerih še ni prišlo do unovčitve zavarovanj in v katerih sodišče odloča, ali je SDH sploh pravočasno sprožil postopek izterjave,” pravijo v podjetju Jurija Krča. Zato je po njihovem odločitev SDH, da predlaga stečaj, nerazumna. Dodajajo, da je bil predlog za stečaj “podan brez pravne podlage in temelji na neresničnih podatkih, kar kaže na izrazito nestrokovnost in škodljivost ravnanja SDH”.

V izjavi navajajo še, da naj bi forenzična analiza podjetja Ernst & Young dokazovala, da T-2 dejansko ni prejel sredstev v višini 45 milijonov evrov po sporni kreditni pogodbi. Kot je razumeti, v telekomunikacijski družbi torej trdijo, da del denarja, ki naj bi ga zdaj dolgovali SDH, nikoli ni prišel na njihov račun.

Še ena pravna bitka?

Krč ob tem napoveduje tudi novo pravno bitko: “Neutemeljen in nezakonit predlog za pričetek stečajnega postopka bo T-2 ovrgel s pravnimi argumenti. Ta predlog za stečaj temelji na enakih izhodiščih kot prejšnji stečajni predlogi med letoma 2014 in 2017, ki jih je ustavno sodišče že prepoznalo kot nezakonite in v posledici katerih je T-2 utrpel škodo v višini 54 milijonov evrov, ki jo zdaj v sodnem postopku zahteva od Republike Slovenije.”

T-2 je sicer nedavno odprl novo pravno fronto z državo. Že leta 2021 je vložil tožbo proti Telekomu Slovenije, ker naj bi ta previsoko zaračunaval veleprodajne storitve. Februarja letos pa je Telekom sporočil, da je od ljubljanskega okrožnega sodišča prejel pripravljalno vlogo T-2, s katero ta med drugim predlaga povečanje tožbenega zahtevka na ocenjeno višino 59 milijonov evrov.

Revizorjevo opozorilo

Po zadnjem objavljenem letnem poročilu je T-2 v 2022 ustvaril 109,5 milijona evrov prihodkov, kar je skoraj devet odstotkov več kot leto pred tem, čisti dobiček podjetja s 450 zaposlenimi pa je znašal 27 tisoč evrov.

Že takrat je sicer revizor opozoril na pomembno negotovost v zvezi z delujočim podjetjem, saj so po stanju na zadnji dan leta 2022 kratkoročne obveznosti za 118 milijonov evrov presegale kratkoročna sredstva.

“Takšno stanje nakazuje na obstoj pomembne negotovosti o sposobnosti družbe, da nadaljuje kot delujoče podjetje,” je pisalo v letnem poročilu. Konec julija lani sta v stečaju pristali hčerinski družbi T-2, Rešet in Ekol. Stečaj je že leta 2020 predlagala DUTB, sodišče pa se je odločilo po treh letih.

Kako podjetje posluje zdaj, ni znano. Finance so pred dnevi poročale, da so znova izdali komercialne zapise. Kot je razumeti iz letnega poročila, se na ta način zadolžujejo, ker do razrešitve spora z SDH nimajo dostopa do dolgoročnega dolžniškega financiranja (pri bankah).